Klinika Golnik je naslednica podnebnega zdravilišča. Leta 1919 so v prostorih starega gradu Golnik uredili sobe za tuberkulozne vojaške invalide. 1. oktobra 1921 pa je državna komisija Kraljevine Jugoslavije izdala odlok, da se na tem mestu zgradi nova bolniška stavba, namenjena zdravljenju tuberkuloznih bolnikov, predvsem vojakov. Glede na ta odlok bo bolnišnica prihodnje leto praznovala stoletnico, pozneje pa so se v kompleksu dozidale še druge stavbe.
Kot je pojasnil direktor Klinike Golnik Aleš Rozman, je bila večina stavb zgrajenih v času med svetovnima vojnama, in ko so lani načrtovali energetsko sanacijo, so ugotovili, da nimajo certifikata, da so potresno varne. Objekte so pregledali strokovnjaki, ki so ugotovili, da zaradi tega energetske sanacije ne morejo opraviti, so pa predlagali izvedbo statične sanacije. "To je zelo velik in drag projekt," je izpostavil Rozman in pojasnil, da bi bila cena statične sanacije kompleksa skoraj primerljiva s ceno novogradnje. Zato se postavlja vprašanje, ali je sanacija sploh smiselna. V korist novogradnji govori tudi arhitektura prostorov, ki je po Rozmanovih besedah za sodobno bolnišnico neustrezna.
Problematika spomeniške zaščite
Glavna stavba klinike je zgrajena po načrtih znanega arhitekta Ivana Vurnika in je skupaj z drugimi objekti in parkom spomeniško zaščitena. "Ne vem, kakšna je logika bolnišnico spomeniško zavarovati, saj je to vendar živ subjekt in treba se bo odločiti, ali bo spomenik na prostem ali pa bolnišnica za zdravljenje ljudi," je poudaril Rozman. Propadajoči in nefunkcionalni objekti ter pomanjkanje prostora terjajo kar nekaj improvizacije za izvajanje bolnišnične dejavnosti. To se je še posebej pokazalo pri organizaciji oddelka za covid-19. Kot je ocenil Rozman, je na tak način mogoče delati kakšen mesec, na dolgi rok pa nikakor ne.
Improvizirajo z montažnimi ploščami in polivinilom, kar pa ne more biti standard za sodobno bolnišnico, je opozoril. V eni stavbi imajo celo podrte strope oziroma luknje v njih, to so namreč še leseni stropi, kjer med etažami ni betonskih plošč. "Stene se že dajo prebeliti, ampak kar je v zidovih, je pa druga stvar," je dejal Rozman in pojasnil, da se vsakič, ko se lotijo vzdrževalnih del in je treba zavrtati v steno, bojijo, da se bo vse skupaj sesedlo. Hkrati se v bolnišnici srečujejo s prostorsko stisko, predvsem v laboratorijskem delu, kjer naprave postavljajo že kar na hodnik. Čeprav je v kompleksu nekaj praznih stavb, so namreč te popolnoma nefunkcionalne in primerne le za rušenje, je povedal Rozman, ki meni, da tudi kakšne manjše dozidave ne bi rešile težav.
Bolnišnica sama nima finančnih zmožnosti za rešitev težav in lahko izvaja le manjša vzdrževalna dela, zato računa na pomoč države. Z od 10 do 15 milijonov evrov bi lahko porušili stavbo infekcije in postavili nadomestno gradnjo podobne velikosti. Ob tem bi rešili tudi vprašanje nacionalnega laboratorija za tuberkulozo, ki je bil nekoč eden najsodobnejših v tem delu Evrope, zdaj pa ne dosega več postavljenih standardov, je pojasnil Rozman. Prepričan je, da bi morali na državni ravni razmisliti o tem projektu in čim prej zagristi vanj. Zdaj je pravi čas za to, saj se število pljučnih bolnikov povečuje, pričakujejo pa se morda tudi novi valovi koronavirusa. "V vseh protikoronskih svežnjih je treba najti rešitve tudi za zdravstvo," je poudaril Rozman.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje