Temperatura v Arktičnem krogu se drastično zvišuje, okoli trikrat hitreje kot v preostalih delih sveta, povzema študije Svetovna banka. Led in permafrost se tajata, kar ne samo še pospešuje podnebne spremembe, temveč pomeni nevarnost za oživitev do zdaj zamrznjenih povzročiteljev nalezljivih bolezni, čemur se po pandemiji novega koronavirusa namenja veliko pozornosti.

Sorodna novica V Sibiriji še niso zaustavili širjenja razlitega goriva

Zamrznjeni povzročitelji bolezni
Permafrost – po geografski definiciji so to trajno zamrznjena tla – je namreč izredno dober ohranjevalnik mikrobov in virusov, ker je v zamrznjeni prsti hladno, temno in ni kisika. Znanstvene študije kažejo, da lahko nekateri povzročitelji bolezni, kot so bakterije, virusi in glive, preživijo po zamrznitvi tudi po sto ali tisoč let ali celo nekaj milijonov let.

Znanstveniki so na primer leta 1998 odkrili delce ribonukleinske kisline (RNA) virusa španske gripe iz leta 1918 v truplih, pokopanih v množičnem grobišču v vasi Brevig Mission na Aljaski. Iz omenjenih delcev so leta 2005 v laboratoriju rekonstruirali celoten virus.

Okužba zaradi pred 75 leti poginulih jelenov
Še veliko bolj skrb vzbujajoč in stvaren primer je iz bližnjega leta 2016. Takrat je na polotoku Jamal, ki se iz Zahodne Sibirije pne v Arktični ocean, nenadoma zbolelo več ljudi, 70 so jih zdravili v bolnišnici, 12-letnik pa je celo umrl. Vzrok je bil vranični prisad, strup, ki so ga v preteklosti že zlorabili tudi teroristi, a tokrat se je pojavil v naravnem okolju.

Po uradni razlagi ruskih oblasti se je umrli deček okužil z zaužitim jelenjim mesom. Jeleni so se po vročinskem valu poleti 2016 pasli na območjih takrat stajanega permafrosta in naj bi se okužili z odtajanimi mikrobi s trupel jelenov, ki so poginili pred 75 leti.

Virusi hitro propadejo, bakterije so trdoživejše
Večina virusov kmalu po otoplitvi odmre, saj naletijo na vplive iz okolja. Najverjetnejša je okužba, če bi živali ali ljudje prišli v stik z virusom neposredno po tem, ko se živalsko ali človeško truplo odtaja. Odpornejše so bakterije, ki so zato tudi nevarnejše.

Posebej vranični prisad je izredno trdovraten in v preteklosti so že bili znani primeri, ko so obolele cele črede severnih jelenov. Tudi v preteklih letih je bilo kar nekaj poročil o boleznih, zato so številne živali v Sibiriji preventivno cepili. Na začetku 20. stoletja je namreč zaradi vraničnega prisada v severni Rusiji poginilo več kot milijon jelenov, zadnji izbruh se je zgodil leta 1941. Zaradi permafrosta pa je bilo razumljivo težko izkopati globoke grobove. Po štetju ruskih oblasti je znanih kar sedem tisoč grobišč z vraničnim prisadom okuženih jelenov izpred stoletja.

Kaj vse se skriva pod ledom?
"Nevarnosti je zelo veliko," pravi nemški virolog Jonas Schmidt Chanasit za nemško agencijo DPA. Chanasit poudarja, da različne bakterije predvsem na truplih zmrznjenih živali lahko preživijo tudi stoletja.

Sorodna novica V Sibiriji majske temperature 10 stopinj Celzija nad povprečjem

Najtoplejši maj v Sibiriji
Prav letos je bila Sibirija izredno na udaru. Maj je bil najtoplejši od začetka meritev leta 1979, največjo toplotno spremembo pa je bilo zaznati prav v Sibiriji, kjer je bila temperatura letos deset stopinj višja od povprečja med letoma 1981 in 2010. Tudi na Aljaski in Antarktiki so bile temperature visoko nad povprečjem.

V največji državi na svetu Rusiji permafrost pokriva kar dve tretjini površine. Četudi se po rusko permafrostu reče večno zmrznjena tla, se poleti zgornji del permafrosta vendarle malce odtaja. V Jakutiji na severovzhodu Sibirije se lahko tla odtajajo za dva ali tri metre, kar privede do slikovitih prizorov in infrastrukturne škode.

Ruse najbolj skrbijo črne koze izpred 130 let
Virologi se bojijo, da bo tajanje ledu vrnilo v svet bolezni, ki so že zdavnaj pozabljene. V najhujšem primeru tudi prave epidemije, saj so tudi na teh območjih, ki se vnovič tajajo, pred stoletji pokopavali za boleznimi umrle ljudi, ki so v ledu ostali nekakšna preživetvena enota za bakterije in mikrobe.

V študiji iz leta 2011 sta avtorja Boris Revič in Marina Podolna zapisala: "Kot posledica tajanja permafrosta se lahko vrnejo prenašalci smrtonosnih okužb iz 18. in 19. stoletja, zlasti v bližini pokopališč, na katerih so bile pokopane žrtve teh okužb."

Po letu 1890 je bil v Sibiriji večji izbruh črnih koz. Nekatera naselja, zlasti na severovzhodu v Čukotki, so izgubila do 40 odstotkov prebivalstva. Žrtve so tam pokopavali ob bregovih reke Kolime, ki je 120 let pozneje erodirala znana pokopališča epidemije. Rusija je v teh odročnih krajih takrat izvedla več ukrepov, da bi se preprečila obuditev uradno izumrle bolezni, ki so jo nazadnje potrdili v Somaliji leta 1977.

Skrajni scenarij: Mutacija mikroorganizmov izpred milijonov let
Ruski znanstveniki so pred dvema letoma v Jakutiji v plasteh, katerih starost so ocenili na tri milijone let, naleteli na mikroorganizme. Po njihovih ocenah obstaja zelo veliko tveganje, da bi se ob stiku današnjih bakterij s "prazgodovinskimi" zgodile nam neznane mutacije. V skrajnem primeru bi bile to lahko zelo nevarne nove vrste bakterij.

V Tibetu izvrtali vzorce z 28 neznanimi virusi
V januarja objavljeni študiji je mednarodna odprava v Tibetu na enem najstarejših ledenikov na svetu vzela vzorce iz globine 50 metrov in pri tem odkrila 28 starodavnih virusov, ki so bili pred tem neznani, ob tem pa so našli še pet znanih virusov. Znanstvenike skrbijo neznani stari virusi, ki so globoko zamrznjeni v ledu, svareče povzemata tako Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna banka.

Na drugi strani širjenje tropskih bolezni
Virusi in bakterije iz večnega ledu niso edina naraščajoča nevarnost za prenos nalezljivih bolezni v povezavi s podnebnimi spremembami. Znanstveniki opozarjajo tudi na komarje, muhe in klope. Že dolgo je znano, da ti prenašajo bolezni v tropskih krajih, v zmernem pasu pa so po otoplitvi prenosi vse pogostejši, saj vse omenjene žuželke vse lažje in večjem številu preživijo mile zime. Tudi tiste vrste, ki pridejo s popotniki iz toplih krajev.

V Slovenji ni več izključen pojav virusa Zahodnega Nila
Lani so ljudje na jugu Francije zboleli za virusom zika, saj so se tam udomačili komarji, ki prenašajo ta virus. V Nemčiji so imeli lani okužbo človeka z virusom Zahodnega Nila. Predtem so bile znane okužbe pri pticah, prenašajo pa ga običajni komarji. Po NIJZ-ju so v Sloveniji že naravne danosti, ki omogočajo obstoj prenašalca ter skupno s podatki iz sosednjih držav nakazujejo na možnost pojava virusa Zahodnega Nila v državi.