Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije zdravnik Matija Cevc je poudaril, da je najpomembnejša preventiva možganske kapi zdrav način življenja. Ob tem vsakodnevno svetuje vsaj 30-minutno hojo, uživanje več sadja in zelenjave, vzdrževanje ustrezne telesne teže, omejitev vnosa soli, maščob in sladkorja in redne meritve krvnega tlaka, maščob in sladkorja ter srčnega utripa, odsvetuje pa predvsem kajenje.

Znake kapi po njegovih besedah najzanesljiveje prepoznamo s pomočjo besede Grom (govor, roka, obraz, minuta). Za možgansko kap so namreč značilni prizadet govor, delna ali popolna ohromelost ene roke, zaradi povešenega ustnega kota nesimetričen obraz, beseda minuta pa ponazarja nujnost takojšnjega klica služb prve pomoči.

Podpredsednica Združenja bolnikov CVB Slovenije zdravnica Tatjana Erjavec je poudarila, da po napovedih do leta 2035 lahko pričakujemo 34-odstoten porast števila pojavov možganske kapi in četrtino več oseb s trajnimi posledicami možganske kapi. Ob tem je opozorila, da dosežkom na področju preventive in akutnega zdravljenja v Sloveniji ne sledijo drugačna organiziranost in zagotavljanje kapacitet na področju celovite rehabilitacije ter nudenja pomoči in podpore v kroničnem obdobju po možganski kapi. "Upanje, da se bodo dogodile spremembe na bolje, dajejo sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi na domu in številne strokovne pobude tudi na področju rehabilitacije," je dodala.

Predsednica Kluba CVB Ljubljana Lara Slivnik je spregovorila o svoji izkušnji z možgansko kapjo. Predstavila je Združenje CVB, ki ima več kot 20 aktivnih klubov CVB po Sloveniji. Kot je dejala, želijo v ljubljanskem klubu spodbuditi druženje oseb po možganski kapi in njihovih svojcev, omogočiti izmenjavo izkušenj, skupine za samopomoč, predavanja in skupinske dejavnosti, med njimi vadbo v vodi, ples in pohode.

Urška Zupanc iz Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS (URI) Soča je predstavila rehabilitacijo bolnikov po amputaciji uda, ki je največkrat končna posledica bolezni ožilja. Pojasnila je, da se proces rehabilitacije začne že pred amputacijo, nato pa obsega tudi ponovno vključevanje osebe v družino in družbo.