Poklicna naglušnost pomeni, da ima nekdo zaznavno naglušnost, ki je zelo podobna starostni naglušnosti, vendar je vzrok za nastanek te naglušnosti delo, ki ga je nekdo opravljal, je, kot so sporočili z zveze, pojasnila predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela prometa in športa Metoda Dodič Fikfak. Kot je še poudarila, "poklicnih bolezni zaradi poklicne naglušnosti danes ne bi smelo več biti, če bi upoštevali osnovna pravila zaščite sluha in nizkega hrupa v industriji".

Delavci v industriji so vsak dan izpostavljeni jakosti hrupa od 75 do 90 decibelov, kar presega dovoljeno jakost 70 decibelov, ki še ne prizadene sluha. Hrupnemu okolju so izpostavljeni tudi delavci v nočnih klubih in barih, glasbeniki, pa tudi učitelji in vzgojitelji.

Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami nima predpisa, ki bi določal pravno veljavni postopek priznavanja poklicnih bolezni. Ljudje, ki po desetletjih dela v hrupnem okolju postanejo naglušni, so tako upravičeni samo do slušnega aparata, ne pa tudi do odškodnine, so v zvezi zapisali v sporočilu za javnost.

Statistika je pomanjkljiva

Težave predstavlja tudi pomanjkljiva statistika o tem, koliko ljudem se je poslabšal sluh zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupnemu okolju in koliko jih je zato dobilo slušni aparat. Znano je le, da je lani slušni aparat na novo začelo uporabljati 11.963 ljudi, kar je skoraj 4500 več kot v letu 2005.

V zvezi so še spomnili, da je skupina opozicijskih poslancev lani v DZ vložila spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim bi uredili področje poklicnih bolezni, a te niso bile potrjene. Če bi bile poklicne bolezni urejene z zakonom in pravilnikom, bi lahko delodajalci pripravili tudi ustrezno oceno tveganja za nastanek poklicnih bolezni in uvedli primerne zaščitne ukrepe, poklicno oboleli pa bi bili upravičeni do primernega nadomestila, ki ga trenutno ne prejemajo.

Izogibajmo se preglasnih zvokov

Zveza društev gluhih in naglušnih opozarja tudi na pomen ozaveščanja o pomembnosti sluha že med odraščanjem. Učinkovito zaščito pred preglasnim okoljem predstavlja zmerna jakost pri poslušanju glasbe, odmaknjenost od preglasnih izvorov zvoka in uporaba zaščitnih čepkov, ki blažijo velike jakosti hrupa. Njihovo uporabo svetujejo tudi na zabavah in koncertih, predvsem pa so nujna zaščita v glasnih delovnih okoljih, so še navedli.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima težave s sluhom 34 milijonov otrok po svetu, njihove napovedi pa pravijo, da je 1,1 milijarde mladih, starih od 12 do 35 let, v nevarnosti, da si bodo zaradi hrupa v vsakdanjem življenju trajno poškodovali sluh. Do leta 2030 bo po napovedih tako po svetu več kot 630 milijonov ljudi z okvaro sluha.