Stavbo onkologije so gradili celotno desetletje, stala je skoraj 90 milijonov evrov, a za bleščečo zunanjostjo, polno steklene fasade, skriva kup težav, je za TV Slovenija poročala Jasmina Jamnik.

Vodo za pitje morajo kupovati
"Moji strahovi so dnevni, ali bom prišla v službo in me bo vodja vzdrževanja poklical, da je počila cev, in kaj bomo naredili," svoje vsakodnevne tegobe pojasnjuje direktorica OI-ja Ana Žličar. Sanacija vodovoda, zaradi katerega se že leta spopadajo z legionelo, visi v zraku. Izvesti in plačati bi jo namreč moral SCT, ki pa je tik pred stečajem, zato se bojijo, da se bo sanacija znova odmaknila.

Vodo za pitje morajo tako kupovati, kar jih je po besedah Žličarjeve od oktobra 2006 do konca leta 2010 stalo 400.000 evrov. Še dražja je bleščeča fasada, ki jo sestavlja 6.800 kvadratnih metrov stekla, ki ne tesni povsod, kar je dokazal kirurg Erik Brecelj, ki je na lastne stroške naročil termografijo dela stavbe.

Strošek za elektriko je večji za 800.000 evrov
V izolaciji so velike napake, zatrjuje Brecelj, stroški ogrevanja in hlajenja pa se plačujejo iz denarja zavarovalnice. "Od leta 2007 do leta 2010 se je samo za porabljeno električno energijo strošek povečal za 800 tisoč evrov," je ob tem dodala direktorica. Ogromno stanejo tudi nenehna popravila neprimerne klimatske naprave.

Ali se bo v kratkem začela vsaj sanacija vodovoda, naj bi bilo znano prihodnji teden, pravijo na ministrstvu za zdravje. Po mnenju nekaterih pa bančne garancije SCT-ja ne bodo dovolj in bomo napake propadajočega gradbenega velikana na koncu plačali tudi davkoplačevalci.