Inštitut letos načrtuje 6,7 milijona evrov oz. 4,4 odstotka več glede na realizacijo prihodkov v lanskem letu, od tega načrtujejo 5,6 milijona evrov več zaradi večjih načrtovanih prihodkov iz opravljenih zdravstvenih storitev, ki se financirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Ob tem načrtujejo 7,1 milijona evrov višje odhodke glede na lansko realizacijo, od tega 2,6 milijona evrov na področju nakupa materiala in 4,7 milijona za stroške dela.

Načrtovano povečanje na račun stroškov materiala je predvideno kot posledica porabe dragih zdravil, hormonskih preparatov, laboratorijskega materiala, materiala za zaščito osebja in bolnikov ter šivalnega in laparoskopskega materiala.

Sorodna novica Onkološki bolniki v času epidemije: Težave tudi zaradi "gnetenja" v reševalnih vozilih

Stroški dela višji za skoraj desetino

Medtem pa bodo predvideni stroški dela za 9,3 odstotka višji. Načrtovano je, da se bo število zaposlenih povečalo za 35, od tega naj bi bilo sedem projektnih zaposlitev. Planirane dodatne zaposlitve so zlasti na račun covida-19. Stroški dela bodo tudi višji na račun covidnih dodatkov med epidemijo, napredovanj, redne delovne uspešnosti in višjega regresa zaradi dviga minimalne plače.

Letos načrtujejo za 19,8 milijona evrov za investicije, od tega bo dobrih 13 milijonov evrov namenjenih za amortizacije, zlasti v medicinsko opremo. Med drugim načrtujejo nakup nove naprave PET-CT, s čimer bi skrajšali čakalne vrste na tem področju.

Posodabljajo informacijski sistem

Večji letošnji projekt inštituta je tudi posodabljanje informacijskega sistema. Bolnišnični informacijski sistem Webdoctor, ki ga je inštitut vzpostavil s podjetjem Marand, je namreč zastarel, zaradi česar skupaj z omenjenim podjetjem izdelujejo izhodno strategijo za ukinitev tega sistema oz. integracijo z drugim bolnišničnim sistemom, za kar še skupaj iščejo novega izvajalca.

Strokovna direktorica Irena Oblak je opozorila, da bo na realizacijo ciljev zelo vplivala epidemija, zato je pravzaprav težko napovedovati, kaj se bo letos dogajalo. Načrtujejo pa, da bo obseg presejalnih programov ostal na približno enaki ravni kot lani, načrtujejo pa 1,8 odstotka več preiskav na področju Dore. Na področju specialistične ambulantne dejavnosti načrtujejo pet odstotkov več pregledov kot lani, kar je posledica rasti primerov raka iz leta v leto in tudi večjega obsega delovanja podpornih dejavnosti, kot so psihoonkologija, nevrologija, klinična prehrana in genetsko svetovanje.