V Zdravstvenem centru Dravlje so opravili tretjino vseh oploditev z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji. V novih prostorih s sodobnimi napravami in usposobljenimi strokovnjaki so postopke za Bolnišnico Postojna izvajali vse do prvega junija. Trenutno pa neplodne pare sprejemajo le še samoplačniško.

Aleksander Merlo, direktor Porodnišnice Postojna, je za Televizijo Slovenija pojasnil, da so nameravali s centrom podaljšati pogodbo za izvajanje oploditev do izgraditve centra, ki je predvidena za pomlad prihodnje leto. "Ampak smo bili postavljeni pred dejstvo, da nam je ministrstvo sporočilo, da se moramo izreči, kaj in kako naprej."

Državna komisija za oploditev z biomedicinsko pomočjo je sklenila – temu pritrjuje tudi ministrstvo za zdravje –, da so v Sloveniji dovolj trije polno delujoči centri: UKC Ljubljana, Maribor in Bolnišnica Postojna, ki pa zaradi tega, ker je gradnjo lastnega laboratorija šele začela, pare trenutno pošilja v UKC Ljubljana.

Da v Sloveniji od začetka junija nimamo polno delujočih treh centrov, ki izvajajo oploditev z biomedicinsko pomočjo, ampak sta le dva, je prepričana Nataša Pirc Musar, pravna zastopnica Zdravstvenega centra Dravlje. Merlo pa vztraja, da so delujoči centri trenutno "zagotovo trije". "Prej je bila lokacija na enem delu Ljubljane, zdaj bo na drugem delu Ljubljane, tako da se nič ne bo spremenilo," dodaja.

Z ljubljanske ginekološke klinike so sporočili, da lahko na teden brez težav sprejmejo 22 parov iz Dravelj. Kljub temu pa Ireno Horvat Žnidaršič, predstavnico neplodnih parov, skrbi:
"Postopki se izvajajo v istih prostorih, z istim kadrom in opremo." Prepričana je, da se bo dostopnost do zunajtelesnih oploditev močno poslabšala. "Zadnji podatki za februar letos kažejo, da je v kliničnem centu Maribor 130 dni čakalne dobe, v Ljubljani 172 dni ..."

Direktor postojnske porodnišnice se s tem ne strinja: "Mi smo namenoma, da ne bi prišlo do natolcevanja, da so pacientke prikrajšane, ojačali ambulante, čakalnih dob v Slovenijo praktično ne bo."

Pirc Musar pa: "Težko pa tudi sprejmemo, da država ponovno vlaga javni denar v neki nov center, ko že ima center, ki je bil zgrajen z zasebnim denarjem, ki je del javne mreže ginekologije." Po njenih besedah bi moralo pristojno ministrstvo centru še naprej omogočiti izvajanje postopkov v javni zdravstveni mreži, namesto tega pa je ta po 25 letih dela odšel brez odgovora in brez sestanka z odločevalci na ministrstvu.