V ambulanti ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kjer se je bilo mogoče na okužbo s HIV-om anonimno, brezplačno in brez napotnice testirati vsak ponedeljek, so pred epidemijo tedensko testirali od 30 do 40 oseb, med epidemijo pa okoli 10, je pojasnil Janez Tomažič z infekcijske klinike.

Na to je gotovo vplivalo tudi okrnjeno delovanje ambulante, saj je bila zaradi poslabšanih epidemioloških razmer zaprta od konca februarja do 20. maja. Vmes so jo preselili na novo lokacijo na Poljanskem nasipu, za testiranje pa se je bilo treba naročiti prek elektronske pošte. "Mnogi tega niso vešči ali nimajo dostopa," je opozoril Tomažič, tudi predstojnik katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo na ljubljanski medicinski fakulteti.

Testiranje v omenjeni ambulanti so morali novembra spet ustaviti, a Tomažič ob tem poziva, naj se vsak ob sumu na okužbo s HIV-om obrne na osebnega zdravnika, ki mu bo izdal napotnico za testiranje. Ves čas deluje tudi nevladna organizacija Legebitra, ki je po besedah Tomažiča zelo aktivna pri testiranju zunaj zdravstvenih ustanov.

Ob tem sogovornik upa, da ambulanto za anonimno testiranje čim prej ponovno odprejo, saj je odkrivanje okužbe s HIV-om zelo pomembno.

"Učinkovito zdravljene osebe niso več kužne"

Čim hitrejši diagnostika in začetek terapije namreč pomenita boljše učinke zdravljenja in obvladovanja okužbe. Poleg tega je po besedah Tomažiča zdravljenje najboljša preventiva za preprečevanje širjenja okužbe v družbi. Učinkovito zdravljene osebe imajo namreč nezaznaven virus v krvi in niso več kužne, torej virusa ne prenašajo.

Na nevarnost, da zaradi splošnih omejitev, težje dostopnosti do zdravstvene oskrbe in preobremenjenosti zdravstvenega sistema s covidnimi bolniki osebe s HIV-om ne pridejo pravočasno do zdravnika in se posledično nevarnost okužbe s HIV-om spregleda, opozarjajo tudi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije. "To slabo vpliva na sam potek okužbe, poveča pa se tudi možnost njenega nadaljnjega širjenja," so opozorili v sporočilu za javnost.

Povečuje se število ljudi z nediagnosticirano okužbo z virusom HIV

Da se število ljudi, ki živijo z nediagnosticirano okužbo z virusom HIV, v Evropi povečuje in da številne primere diagnosticirajo pozno, pa sporočata Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) in evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Vodilni evropski zdravstveni organizaciji zato pozivata k izboljšanju strategije testiranja.

"Čeprav se trenutno osredotočamo na pandemijo covida-19, ne smemo pozabiti na druga vprašanja javnega zdravja, kot je HIV," je opozorila direktorica ECDC-ja Andrea Ammon in dodala, da je zgodnja diagnoza izjemno pomembna.
Več kot polovico okužb namreč diagnosticirajo pozno, ko imunski sistem že začne odpovedovati. To je znak, da strategije testiranja za zgodnje odkrivanje virusa HIV v evropski regiji ne delujejo dovolj, ugotavljata organizaciji v posebnem poročilu.

Do zdaj pet okužb s covidom-19 pri osebah, ki so okužene s HIV-om

Osebe, ki živijo s HIV-om in redno jemljejo zdravila, niso bolj dovzetne za okužbo z novim koronavirusom. Tveganje za težji potek bolezni je večje, če bolniki spadajo v rizično skupino, torej če so starejši in če imajo še druge bolezni. "Večina ljudi, ki prejema zdravila, pa bolezen preboli dovolj ugodno," pred dnevom boja proti aidsu pojasnjuje Tomažič.

Ob tem je opozoril, da je lahko covid-19 za osebe s HIV-om, ki se ne zdravijo, še posebej če imajo napredovano okužbo, življenjsko ogrožajoča bolezen. Zato vsem svetujejo, da se dosledno držijo vseh preventivnih ukrepov. Do zdaj so po informacijah Tomažiča pri nas zaznali pet okužb s koronavirusom pri osebah, ki so okužene s HIV-om. "Večina jih je okužbo prebolevala doma z bolj ali manj hudimi težavami, a ne tako hudimi, da bi morali v bolnišnico," je pojasnil. Je pa bolnišnično zdravljenje potrebovala ena oseba s HIV-om, ki po lastni izbiri ni jemala zdravil proti HIV-u. Potek covida-19 je bil pri tej osebi težek, potrebovala je zdravljenje v enoti intenzivne terapije in mehansko predihavanje. Kritično bolna oseba je sicer že zunaj smrtne nevarnosti.

Stigma še vedno prisotna

Zbornica zdravstvene nege pa ob letošnjem 1. decembru opozarja, da kljub prizadevanjem za destigmatizacijo osebe s HIV-om še vedno spremljata stigma in diskriminacija, kar je po njihovi oceni povezano s predsodki in pomanjkanjem znanja tako zdravstvenih delavcev kot tudi širše skupnosti.

Da zdravljene osebe s potrjeno okužbo s HIV-om ne ogrožajo svoje okolice in virusa ne širijo na druge, zato ni prav nobene potrebe, da bi jih stigmatizirali, označevali in potiskali na rob družbe, poudarja tudi Tomažič. "Stigma in diskriminacija sta povezani s (pre)poznim testiranjem, saj zaradi stigme posamezniki pogosto sami sebe ne prepoznajo kot 'skupino tveganja', pa tudi s prepoznim zdravljenjem in slabim sledenjem zdravniškim navodilom," je zapisal na spletni strani infekcijske klinike.

V Sloveniji nekaj manj kot 1000 oseb s HIV-om

V Sloveniji naj bi sicer po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) do konca leta 2019 živelo nekaj manj kot 1000 oseb s HIV-om, med katerimi približno petina ne ve za okužbo. S testiranjem so do konca lanskega leta potrdili 704 okužbe, 649 oseb prejema protiretrovirusna zdravila, kar pomeni, da niso več prenašalci okužbe. Do 30. septembra letos so na NIJZ-ju prejeli 24 prijav novih diagnoz okužbe s HIV-om. Lani so okužbo skupno potrdili pri 34 osebah, kar je manj kot kadar koli po letu 2010.

Vsakoletno izboljšanje številk pripisujejo ukrepom kombinirane preventive, predvsem dostopnosti in promocije testiranja med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, in njihovimi partnerji ter takojšnjega zdravljenja po diagnozi okužbe, ugotavljajo študenti medicine iz Projekta Virus, ki tudi letos pripravljajo tradicionalno akcijo ozaveščanja ob svetovnem dnevu boja proti aidsu.

Kaj pa številke na ravni celotne Evrope?

Podatki za Evropo pa kažejo, da so leta 2019 diagnosticirali več kot 136.000 novih okužb z virusom HIV, od tega približno 20 odstotkov v članicah Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (EEA), 80 odstotkov pa v vzhodnoevropskih državah. Čeprav se je trend v celotni regiji v zadnjih letih ustalil, se je število na novo diagnosticiranih okužb s HIV-om od leta 2010 povečalo za 16 odstotkov. Leta 2019 so pri približno 12.500 ljudeh diagnosticirali aids.

V 53 državah, ki za WHO sodijo v evropsko regijo, in kjer živi skoraj 900 milijonov ljudi, je več kot dva milijona ljudi okuženih z virusom HIV. Polovica diagnoz okužbe z virusom HIV je bila postavljena v "pozni fazi okužbe".

Tik pred svetovnim dnevom boja proti aidsu je poročilo objavil tudi Sklad ZN-a za otroke Unicef. Z virusom HIV je po podatkih Unicefa na svetu okuženih 2,8 milijona otrok. Lani jih je zaradi aidsa umrlo 110.000, skupno pa so med otroki in mladostniki zabeležili 320.000 novih primerov okužbe z virusom HIV.