"Veliko mamic komaj pride s porodniškega dopusta, pa so že na prvem bolniškem," je za MMC povedala pediatrinja Irena Zorc, ki meni, da za to obstaja več razlogov. Čim se začnejo vremenske spremembe, virusi postajajo aktivnejši. Hkrati pa otroci z vključitvijo v vrtec pridejo v okolje, kjer je povzročiteljev akutnih okužb zelo veliko. "Prvič zato, ker otroci v času, ko so bolni, zelo sejejo viruse, izločajo namreč veliko več virusov kot odrasli. Otroci so v zelo tesnem stiku, izmenjujejo si predmete, se dotikajo drug drugega, se slinijo, izmenjajo si kozarec, dudo, pribor in to so vse viri okužb," pojasnjuje

Otroci do vstopa v vrtec praviloma niso veliko bolni, pravi Zorčeva in dodaja, da imunski sistem enoletnikov ob vstopu v vrtec še ni zrel. "Infektologi poudarjajo, da imunski sistem dozori pri treh, nekateri menijo, da celo pri štirih letih." Ob tem Zorčeva pojasni, da razlikujemo splošni in specifični imunski odziv organizma. Splošni imunski odziv je prirojena lastnost organizma za zaščito pred okužbami, specifični imunski odziv pa otrok razvija ob stiku s povzročitelji, ob prebolevanju bolezni in po cepljenju.
Vstop enoletnika v vrtec je torej težak predvsem zato, ker je nenadoma izpostavljen številnim povzročiteljem bolezni. Ob prvem stiku s povzročiteljem bolezni se najprej aktivirajo mehanizmi splošne odpornosti: "Npr. dobra kožna bariera, dobra sluznična bariera, dovolj velika količina imunoglobulinov A na sluznicah," pojasni Zorčeva. Tudi sprememba okolja in ločitev od staršev zahtevata od otroka veliko prilagoditveno sposobnost, kar ima lahko vpliv na njegovo odpornost.
Nenehno obolevanje lahko otroka izčrpa
A pediatrinja opozarja, da je napačno mišljenje, da nenehna izpostavljenost ponavljajočim se okužbam le krepi imunski sistem. Predstavlja tudi stres za organizem, za otroka in družino je izčrpavajoča.

Prebolevanje več bolezni sicer pomeni tudi odpornost proti več boleznim, pravi Zorčeva, a hkrati poudarja: "So okužbe, s prebolevanjem katerih pridobiš trajno odpornost, in druge, na katere trajne imunosti ne razviješ. Načrtno izpostavljanje boleznim za dozorevanje imunskega sistema ni potrebno, niti ni koristno! Domneva, da bo otrok odpornejši, če bo bolj izpostavljen infektom, ne drži. Z zaporedjem infektov lahko celo oslabimo otroka in mu v času, ko se najbolj razvija, ko bi moral najbolj pridobivati tako na motoričnem kot na kognitivnem področju, naredimo celo zaostanek."

Zaradi lepega vremena za zdaj manj okužb
Jasmina Ajster, organizatorka prehrane in zdravstveno-higienskega režima v Vrtcu Vrhovci pravi, da v mesecu oktobru pri otrocih niso opazili večje obolevnosti: "Prehladov še ne beležimo v večjem številu in jih je le nekaj primerov. Verjetno je razlog lepo vreme."
"Ne glede na starost je največji upad otrok zaznati od konca novembra do februarja, ko so pogostejše različne viroze. Tako so otroci odsotni predvsem zaradi vročine in kašlja, vnetja ušes, angin ter črevesnih bolezni," pojasnjuje Ajsterjeva, a ob tem doda, da imajo otroci, stari okoli enega leta, najšibkejšo odpornost. "V prvem letu po vključitvi v vrtec je običajno, da otrok zboli večkrat, nato pa do tretjega leta pogostost obolevanja pade. Vendar to ne velja za vse otroke, saj je odpornost pri posameznih otrocih različna."

Otrok, ki zboli desetkrat na leto, še ni "bolni otrok"
Tudi pediatrinja Irena Zorc izpostavlja, da ni nujno, da vsi otroci zelo obolevajo. "V pediatrični praksi ugotavljam, da je določen delež otrok bolj občutljivih, zanje staršem tudi dokaj hitro svetujem, naj poskusijo najti alternativno rešitev, to se pravi izključitev otroka iz skupinskega varstva. Je pa veliko število otrok, ki kljub veliki izpostavljenosti in nizki starosti ne obolevajo zelo pogosto."

Na vprašanje, kaj pomeni "pogosto zbolevanje", Zorčeva pojasni, da lahko popolnoma zdrav otrok za virusno okužbo zboli od osem- do desetkrat na leto. "Pri vsakem prehladu se lahko kašelj vleče do tri tedne. Otrok, ki je izpostavljen številnim povzročiteljem okužbe, bi bil lahko tako rekoč vso zimo bolan, a to ne bi pomenilo, da je to 'bolni otrok' ali da ima kakršno koli imunsko pomanjkljivost. To pomeni le, da je bil vedno znova izpostavljen novi okužbi, ko se prejšnja še ni niti dobro zaključila, starši pa dobijo vtis, da se je bolezen nenadoma poslabšala," pogost pojav neprekinjenih prehladov pri majhnih otrocih opiše Zorčeva.

Pri tem opozori, da je pri otrocih, ki dolgo kašljajo, treba biti pozoren predvsem na to, ali otrok samo kašlja ali ob tem tudi težko diha, je utrujen, zavrača hrano in ima še druge znake bolezni. "Največkrat je ponavljajoč, predvsem nočni kašelj, ko se otrok uleže in kašlja v napadih ter ob tem celo izbruha kepo sluzi, le odraz preprostega vnetja nosu in žrela in ni hudo nevaren, čeprav po videzu staršem vzbuja veliko skrb." Zorčeva pojasni, da včasih po treh mesecih kašljanja starši mislijo, da ima otrok hudo kronično bolezen, a po analizi poteka dogajanj pediater običajno ugotovi, da gre le za prehajanje iz prehlada v prehlad.

Preventiva: gibanje, umivanje rok, prehrana, cepljenje
Ker starši ob vrnitvi na delo po starševskem dopustu največkrat nimajo možnosti izbire varstva za svojega otroka, Zorčeva našteje tudi nekaj ukrepov, ki jih lahko uvedejo za manjšo obolevnost svojih otrok. "Zelo pomembno za otroka je, da uživa zdravo, mešano hrano. Najbolje je, da uživa hrano, pridelano v lokalnem okolju, sveže sadje in zelenjavo. Brez pretiravanja, vsega po malem. Če otrok uživa raznoliko prehrano in se sproščeno giblje na svežem zraku, v naravnem okolju, v varnem zavetju svojih staršev, mislim, da je to že kar dovolj. Številni prehranski dodatki niso potrebni," na vprašanje, ali otroci v zimskem času potrebujejo razne dodatke in vitamine, odgovori Zorčeva.

Pomemben steber primarne preventive je tudi cepljenje, poudari pediatrinja. "V našem okolju je otroka, ki bo zgodaj vstopil v skupinsko varstvo, mogoče zaščititi proti rotavirusnim okužbam, veliko več bi morali otroke cepiti proti gripi, o čemer pa veliko staršev pri nas noče niti slišati oziroma jih lahko s predlogom za cepljenje proti gripi kot pediatrinja celo ujezim. Otroci so proti določenim boleznim zaščiteni z obveznimi cepivi proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Precej staršev se odloči za zaščito otroka prot rotavirusom, za cepljenje proti gripi pa se tako rekoč ne odloča nihče, ne zase ne za svoje otroke," pravi Zorčeva, ki poudari, da je z vidika stroke to nesmiselno, saj je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti. Številne države v Evropi uvajajo tudi cepljenje proti noricam, vse večkrat se predlaga tudi cepljenje nosečnicam proti oslovskemu kašlju, še poudari Zorčeva.

Pri nas je priporočeno tudi cepljenje otrok proti pnevmokoku, za katerega pa je potrebna privolitev staršev. Odkar se cepiva pogosteje poslužujejo, zdravniki ugotavljajo manjše število hospitaliziranih otrok zaradi prebolevanja pljučnic, a to ni edini učinek cepiva. "Pri skupini otrok, ki so bili cepljeni, dejansko ugotavljamo manjšo pogostost vnetja srednjega ušesa in manj uporabe antibiotika za zdravljenje okužb srednjega ušesa," pravi Zorčeva. Cepljenje proti okužbam s pnevmokokom torej ni obvezno, je pa za starše, ki se zanj odločijo, brezplačno.

Zorčeva še sklene, naj bodo starši zelo pozorni na umivanje lastnih in otrokovih rok in zračenje prostorov, izogibajo naj se velikim trgovinskim centrom. "Razkuževanje v domačem okolju ni potrebno, trdo milo in tekoča voda bosta dovolj!"