Zdravstvo, zdravniki in njihove intervencije so zelo pomembni, vendar so dokaj omejene, saj se oseba z boleznijo demence z največ težavami spoprijema v svojem vsakdanjem življenju, je na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom alzheimerjeve bolezni poudarila Nadja Čobal z ministrstva za zdravje. Pri tem je po njenih opažanjih zelo očitno, da v Sloveniji še ni dovolj urejena niti pomoč za svojce obolelih.

V svetu se podaljšuje življenjska doba, kar je vzrok za čedalje večje število starejših, še posebej starejših od 65 let, s starostjo pa narašča pojavnost demence. Tudi za Slovenijo velja podobno, je poudarila Mercedes Lovrečič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V Sloveniji je leta 2021 z demenco živela petina prebivalcev, starih 65 let ali več, dobrih pet odstotkov pa je bilo starejših od 80 let. Leta 2030 se bo po napovedih stroke z demenco soočala že četrtina prebivalcev, starih 65 let in in skoraj sedem odstotkov v starosti nad 80 let.

Kaj prinaša letos sprejeta strategija o obvladovanju demence

V novi strategiji na področju demence v Sloveniji, ki jo je vlada sprejela na začetku julija, je po navedbah Čobalove navedenih deset ciljev, ki sledijo ciljem Svetovne zdravstvene organizacije. Med drugim izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje razvoja bolezni, zgodnjo diagnostiko in zdravljenje ter učinkovitejše izvajanje storitev in gospodarjenja s kadrovskimi in finančnimi viri.

Sorodna novica Med starejšimi je veliko modrih ljudi, ki bi lahko v okolju še veliko prispevali

Cilj strategije je tudi uvajanje in uporaba sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij za obravnavo in podporo osebam z demenco za čim bolj samostojno življenje v domačem okolju, zmanjšanje stigmatizacije bolezni, izobraževanje vseh poklicnih skupin o interakciji z demenco in spodbujanje sodobnih raziskav.

Načrtuje pa tudi več novosti glede mreže izvajalcev storitev za obvladovanje demence, zbiranja in obdelovanja podatkov o demenci ter uvedbo posebnega registra, ki bo poleg podatkov s področja zdravstva vseboval tudi podatke s področja socialnega varstva in druge podatke za učinkovito načrtovanje in izvajanje ukrepov za obvladovanje demence. Strategija načrtuje tudi ustanovitev nacionalnega centra za demenco, ki bo skrbel za strokovni razvoj področja demence v Sloveniji in prizadevanje za ustrezno obravnavo oseb z demenco v času epidemij in drugih izrednih razmer, je še poudarila Čobal.

Strategija želi na področju socialnega varstva v prvi vrsti krepiti storitve, ki so trenutno na voljo, z namenom, da se osebam z demenco zagotovi, da domovi za starejše niso ena in edina izbira, je poudarila Janja Romih z ministrstva za solidarno prihodnost.

Ena izmed zelo pomembnih prilagojenih oblik storitev, ki je predvidena v strategiji, je zato dnevno varstvo. To omogoča, da se svojci oseb z demenco vsaj nekoliko razbremenijo, začasne namestitve ljudi z demenco ter pomoč na domu, je poudarila Romih.

Najmanj napredka v boju z demenco je sicer prav na področju pomoči na domu, je opozorila tudi predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec.