Najnevarnejše so novoletne iskrice. Foto: BoBo
Najnevarnejše so novoletne iskrice. Foto: BoBo

Ognjemeti, pa tudi petarde in iskrice, pripomorejo k splošni onesnaženosti zraka. Pirotehnični izdelki barvitost dosegajo s številnimi kemikalijami, ki jih lahko opazovalci vdihnejo. Posebej nevarni so za otroke, mladostnike, nosečnice in starejše ljudi in bolnike z boleznimi dihal, srca in ožilja ter sladkorne bolnike, so opozorili na NIJZ-ju.

Delci, ki se pri uporabi pirotehničnih sredstev sprostijo v zunanji zrak, so zelo majhni, pojasnjujejo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zaradi svoje majhnosti imajo drugačne lastnosti in drugače vplivajo na zdravje kot delci enake kemijske sestave večjih dimenzij.

Za doseganje različnih učinkov in barv pri izdelavi pirotehničnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije, ki običajno vsebujejo fosfor, kalij, kalcij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, barij, natrij in molibden, navaja NIJZ. Pri eksploziji se iz pirotehničnega izdelka kemikalije silovito sprostijo v zunanji zrak v obliki plinastih reakcijskih produktov in zelo majhnih trdnih delcev, ki jim pravimo ultrafini delci ali nanodelci. Posebej nevarni so za otroke, mladostnike, nosečnice in starejše ljudi in bolnike z boleznimi dihal, srca in ožilja ter sladkorne bolnike, so opozorili na NIJZ-ju.

Z vdihavanjem ultrafini delci prodrejo globoko v pljuča in skozi sluznico pljuč prehajajo v krvni obtok. S krvjo se nato raznesejo po telesu in dosežejo vsa tkiva ter lahko vstopijo v celice. Našli so jih v vranici, jetrih in v bezgavkah, pa tudi v možganih. V celicah lahko povzročajo vnetja in različne poškodbe celičnih struktur.

Ultrafini delci nastanejo pri reakciji s kisikom oziroma pri reakciji med posameznimi deli razstreliva. Zaradi njihove velikosti lahko dolgo, tudi več tednov po nastanku, lebdijo v ozračju, dokler jih v zemljo in vodotoke ne spere dež. Vidimo jih le, če se nanje kondenzira vlaga – nastane megla, ki je najvidnejša nekaj minut po začetku ognjemeta.

Na NIJZ-ju so navedli še podatek, da so pri uporabi iskric za novo leto izmerili skoraj sedemkrat večjo koncentracijo ultrafinih delcev v zunanjem zraku kot ob petminutnem ognjemetu ob praznovanju 20-letnice samostojnosti Slovenije.