Nekateri svojci darovalcev organov dobijo pisma zahvale prejemnikov organov, drugi ne. Zakaj je tako, se je mama fanta, čigar organe so darovali, pogovarjala s psihologinjo iz UKC-ja Ljubljana, dr. Bernardo Logar Zakrajšek. (foto: posnetek iz filma) Foto: TV Slovenija
Z uspehi pri presaditvah srca, pljuč in ledvic se uvrščamo v svetovni vrh, toda pomanjkanje organov je vsesplošna težava. Po nekaterih podatkih je zadovoljenih le 10 % svetovnih potreb.
Nekateri bolniki zaradi tkivne neskladnosti ustreznega organa v Sloveniji sploh ne bi dočakali, zato je pomembno sodelovanje zavoda Slovenija-transplant z evropsko organizacijo za izmenjavo organov in tkiv Eurotransplant.
Darovanje organov načelno podpira 85 odstotkov Slovencev, v registru pa jih je opredeljenih le 0,5 odstotka.
Na eni strani statistika, podatki, na drugi resnične, življenjske zgodbe, tudi Andreje, Albina, Franca in Žigove družine: o žalosti in sreči, strahu, negotovosti in tiktakanju ure, upanju in življenju, ki ga razkriva dokumentarni film Darovanje organov.
Darovanje organov, dokumentarni film
9. marec 2022 ob 17.20 na TV SLO 1. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Jaka Krivec. Film je nastal je v Uredništvu izobraževalnih oddaj TV Slovenija.
Z dokumentarnim filmom Darovanje organov se nadaljuje serija Posebne zgodbe avtorice Milice Prešeren, ki daje glas tistim iz ozadja, prezrtim, tistim, ki jih pogosto ne slišimo in ne vidimo, a bi jih morali, zgodbam in ljudem, ki ne govorijo le o sebi, temveč tudi o naši družbi in času, ki nam ju pomagajo razumeti tudi strokovnjaki.
Prihodnji teden, 16. marca, bodo na TV Slovenija 1 ob 17.20 na sporedu še ene nove Posebne zgodbe, ki v ospredje postavljajo samomor, temo, pred katero si prepogosto zatiskamo oči.
33-letno Andrejo je težka bolezen pripeljala na vrh čakalnega seznama za presaditev jeter. Ima pa, podporo moža Valterja in bližnjih, ki je zanjo v težkih trenutkih še posebej dragocena. (foto: osebni arhiv) Foto: TV Slovenija
Francu so zaradi diagnoze napovedali manj kot leto dni življenja, presaditev pljuč pred šestimi leti pa mu je omogočila, da je dočakal vnuke in doživel veselje ob njihovem odraščanju v krogu družine. (foto: posnetek iz filma) Foto: TV Slovenija
Nekoč je bil vsak dih boj, ni zmogel niti koraka, oblačiti so ga morali drugi, Franc danes, s presajenimi pljuči, lahko počne vse in še več kot pred boleznijo. (foto: posnetek iz filma) Foto: TV Slovenija
Albin je po 1351 dneh življenja z mehansko črpalko in 105 dneh v bolnišnici dočakal darovalca srca. Kmalu po transplantaciji je prišla slaba novica, da njegovo telo presajeni organ zavrača. (foto: osebni arhiv) Foto: TV Slovenija
Albin pred presaditvijo srca nikoli ni hodil v hribe, zdaj brez njih ne more. Bil je že tudi na Triglavu. Prepričan je, da je bil njegov darovalec mlad alpinist ali planinec. Tudi bližnji so opazili, da se je zelo spremenil, razen da je, kot pravi sin, še zmeraj tečen. (foto: osebni arhiv) Foto: TV Slovenija
Odločitev o darovanju organov nenadoma umrlega fanta je bila za njegovo družino težka preizkušnja. Sprejeti so jo morali v najtežjem trenutku. Odločitve ne obžalujejo, saj so tako pomagali rešiti več kot eno življenje. (foto: osebni arhiv) Foto: TV Slovenija
Prim. Danica Avsec iz Slovenija-transplanta poudarja pomen opredelitve za darovanje organov in tkiv.Tako lahko drugemu človeku povrnemo zdravje ali celo podarimo novo priložnost za življenje. Darovanje organov in tkiv je mogoče le po predhodnem soglasju z darovalcem, za kar se lahko opredeli darovalec sam že za časa življenja s podpisom izjave o darovanju, ali pa z darovanjem po smrti soglašajo njegovi svojci. (foto: posnetek iz filma) Foto: TV Slovenija
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje