Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je posvaril, da se v Evropi ob podnebnih spremembah in toplejših temperaturah veča število primerov denge in drugih bolezni, ki jih širijo komarji. "Evropa že opaža, da podnebne spremembe ustvarjajo ugodnejše razmere za invazivne komarje, ki se širijo na prej neprizadeta območja in okužijo več ljudi z boleznimi, kot je denga," je dejala direktorica ECDC-ja Andrea Ammon. Pri agenciji EU-ja vidijo povezavo med višjimi temperaturami in širjenjem komarjev na območja, kjer jih doslej ni bilo, je še dodala.

Lani so v Evropski uniji, Islandiji, Lihtenštajnu in na Norveškem našteli 130 primerov mrzlice denga, pri katerih so ugotovili lokalni vir okužbe. Leta 2022 so zaznali 71 primerov lokalnih okužb z virusom denge. Gre za precejšnje povečanje v primerjavi z obdobjem med letoma 2010 in 2021, ko so vsega skupaj našteli 73 primerov lokalne okužbe z njim.

Poleg lokalnih virov okužb pa je vse več tudi uvoženih primerov, ko se osebe okužijo na potovanjih. Leta 2022 so našteli 1572 takih okužb, lani pa 4900, kar je največ od začetka zbiranja podatkov na ravni EU-ja leta 2008.

Predvsem v južnih državah, a tudi vse bolj na severu

Azijski tigrasti komar, ki velja za najbolj invazivno vrsto komarjev na svetu, se širi po stari celini iz svojih središč v južni Evropi. Ta vrsta, ki širi viruse denga, zika in čikungunja, se je udomačila že v 13 evropskih državah – v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Bolgariji, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Malti, Romuniji, Španiji ter na Hrvaškem, Portugalskem in Madžarskem. Opazili so ga celo v Parizu, kjer bodo julija potekale poletne olimpijske igre.

Denga, zika in čikungunja so se do zdaj pojavljale le v predelih Afrike, Azije in Južne Amerike.

Podobno se po EU-ju širi tudi komar ščitar, ki med drugim prenaša še rumeno mrzlico. Za zdaj se je udomačil na Cipru.

Po mnenju ECDC-ja so za boj proti boleznim, ki jih širijo komarji, ključni usklajeni ukrepi, kot so mreže proti insektom in sredstva za zaščito proti komarjem, pa tudi preprosti ukrepi, kot so odstranjevanje stoječe vode z balkonov in vrtov ter osebna zaščita za zmanjšanje tveganja pikov komarjev.

Vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih

Denga je virusna vročinska bolezen, ki se na človeka prenese s pikom okuženega komarja. Komar se okuži ob piku bolnika z dengo in lahko prenese bolezen na drugega človeka po osmih do desetih dneh. Neposredni prenos virusa denge s človeka na človeka ni mogoč. Okužba z virusom denge poteka najpogosteje brez simptomov, kadar se simptomi pojavijo, pa je bolezen največkrat podobna gripi. Glavni znaki so visoka vročina, hud glavobol, bolečine za očmi, v mišicah in sklepih ter izpuščaj. Lahko se pojavijo tudi blage krvavitve. Pri petih odstotkih okuženih bolezen lahko napreduje v hudo obliko bolezni, t. i. denga hemoragično vročico ali sindrom denga šoka, ki lahko ogroža življenje. Specifičnega zdravljenja za dengo ni, piše na spletni strani NIJZ-ja.

Lani je Svetovna zdravstvena organizacija po svetu naštela več kot šest milijonov primerov denge in 7000 smrti, največ v Bangladešu, Maleziji, Vietnamu in na Tajskem.