Po rožnatem oktobru, namenjenemu ozaveščanju o raku dojk, je november namenjen ozaveščanju o zdravju in boleznih, ki prizadenejo moške. Zaradi raka prostate vsako leto umre več ko 400 Slovencev, pri 1600 moških pa raka odkrijejo na novo. Gre za najpogostejše rakavo obolenje pri moških, ki sicer velikokrat ni smrtno nevarno, velik problem pa še vedno predstavljajo dolge čakalne vrste za prvi obisk pri urologu in slaba odzivnost moških – tako glede preventive kot obiska pri zdravniku, ko se pojavijo prve težave. Pri raku na prostati je namreč ključno, da ga prepoznamo zgodaj, saj so napredovane oblike večinoma neozdravljive.

"Moški se popolnoma neprimerno vedemo, ko je treba preveriti, ali je naše zdravstveno stanje v dobri formi ali ne," je na novinarski konferenci oddelka za onkologijo UKC Maribor povedal predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije Franc Hočevar ki opozarja, da rak na prostati še vedno obdaja stigma. "Ta predsodek je izredno močan in ga je težko prebiti oziroma odpraviti," je dejal Hočevar, ki po številnih pogovorih z bolniki opaža, da pobudo za nujen urološki pregled in pogovor z zdravnikom navadno dajo partnerice moških, ki se spoprijemajo s tovrstnimi težavami, moški pa se obisku zdravnika prepogosto izogibajo in zapostavljajo to, da smo za lastno zdravje odgovorni predvsem sami.

Največji morilec je neznanje

"Na levem modu sem zatipal nekaj neobičajnega in takoj sem vedel, da nekaj ni v redu. Odšel sem k svoji osebni zdravnici, ki pa me je poslala na pregled k specialistu. Ko sem na polikliniki stopil v sprejemno pisarno, me je sestra hotela naročiti šele čez približno dva meseca, zato sem si zavestno izmislil, da me zelo boli. To pa je bil zadosten razlog, da sem bil pregledan takoj," svojo izkušnjo iz leta 1998 opisuje Gregor Pirc, predsednik društva Onkoman, ki ozavešča o moških boleznih in daje podporo vsem, ki se spopadajo z različnimi bolezenskimi težavami.

"Trenutek resnice pa je prišel čez približno deset dni. Na dom sem namreč prejel vabilo, naj se zglasim na onkološki konzilij. Posredno sem sicer slutil, da bom klican nazaj, pa vseeno upal, da bodo izvidi ugodni. Zle slutnje so se uresničile in v solzah sem ves skrušen obsedel z vabilom v roki. Svet se je kar naenkrat ustavil in vse drugo je postalo nepomembno. Zdaj je šlo samo še za preživetje," se občutkov spominja Pirc, ki so mu v levem modu odkrili tumor. Na srečo je bil odkrit v prvem stadiju, tako da je bilo njegovo zdravljenje uspešno, danes pa ima brez pomoči medicine tudi hčerko.

"V času soočenja z boleznijo sem imel podporo celotne družine, takratnega dekleta in prijateljev, kar mi je bilo v veliko pomoč. Pa vendar je bilo včasih težko, ko me niso najbolje razumeli, kaj sem preživljal. Pravzaprav sem nosil dvojno breme: lastno soočanje z boleznijo in trpljenje domačih," je dogajanje med zdravljenjem opisal Pirc, ki opaža, da je stigmatizacija raka na prostati v našem okolju še vedno močna.

"Ravno neznanje, neobveščenost in nestrokovnost so največji morilci, zato sem želel pomagati vsem, ki so šele na začetku te poti," je prepričan Pirc, ki se je zato leta 2004 včlanil v Društvo onkoloških bolnikov Slovenije in začel pomagati kot prostovoljec. Danes vodi društvo Onkoman, v katerem novembra organizirajo številne dejavnosti. Sredi meseca bodo v Ljubljani organizirali tudi dobrodelni 12-urni sklop treningov s pomočjo profesionalnih trenerjev in podporo znanih osebnosti in športnikov, v teku pa je tudi akcija zbiranja denarja za prenosni urološki simulator, ki bi dodatno pomagal pri kakovostnem zdravljenju bolnikov.

Podhranjenost urologije

Pred sedmimi leti je bilo za učinkovitejše spoprijemanje z rakom na prostati ustanovljeno tudi Društvo uroloških bolnikov, v katerem so se najprej osredotočili na čakalne vrste za prvi obisk pri zdravniku urologu. Stanje se sicer izboljšuje, saj se kader krepi – leta 2005 je v Sloveniji delovalo 35 urologov, razpisanih pa je bilo 12 specializacij, danes na tem področju deluje 58 specialistovin 33 specializantov, v ambulantnih dejavnostih pa ob tem delujejo še trije že upokojeni zdravniki.

Kot opozarja predstavnik Združenja urologov Slovenije Boris Košuta, je slovenska urologija še vedno podhranjena, na prvi pregled pri urologu pa trenutno čaka okrog 4500 moških. "Na enega specialista urologa pride okoli 34.500 prebivalcev. Za primerjavo, v Nemčiji je ta številka 14.000. Če upoštevamo evropske smernice, bi potrebovali vsaj enkrat toliko specialistov, da bi prišli v znosne okvire." A samo povečanje kadra še ne bi rešilo vseh težav. "Če bi lahko v hipu povečali število urologov v Sloveniji, bi še vedno ostal problem operacijskih dvoran oz. operacijskih dni, ki so nam na voljo," je dejal Košuta. Kot je pojasnil urolog Borut Gubina, veliko pacientov po diagnozi predolgo čaka na operacijo – tudi do leto dni.

Januarja 2018 je bil sicer ustanovljen razširjen strokovni kolegij urologov, ki omogoča učinkovitejše pristope k reševanju težav. "A mlini v naši državi meljejo počasi. Treba bo še veliko pritiskov in pobud, da bi se povečalo število urologov in da bi se uvedle nove dejavnosti," je dejal Košuta.

Čezmerno zdravljenje in diagnosticiranje

Pri raku na prostati v začetni fazi ni nobenih kliničnih znakov, ki bi nakazovali bolezen – nujni so načini, kako jo zgodaj odkriti. Največji dejavnik tveganja za nastanek bolezni je starost, saj pojavnost raka prostate s starostjo strmo narašča. Splošno priporočilo je, da moški med 40. in 50. preventivno obiščejo urologa. "Posebej če je kdo v družini umrl zaradi raka prostate, še posebej v prvem kolenu," je dejal Boris Košuta.

Nevarnost, da se bo pri posamezniku razvil rak na prostati, nakazuje povečana vsebnost prostatičnega specifičnega antigena (PSA) v krvi. Vendar strokovnjaki ob tem opozarjajo, da je PSA lahko povišan zaradi številnih vzrokov. Samo po povišani vrednosti PSA še ni mogoče določiti, ali gre za rakavo obolenje, vendar je to vsekakor znak za previdnost.

"Ko je bil PSA odkrit, se je ogromno testiralo in ogromno ljudi punktiralo. Incidenca je v 90. letih strašno narasla, odkrili smo ogromno rakov na prostati. Dejstvo je, da takrat nismo tako dobro poznali bolezni in večino ljudi, ki se jim je postavila diagnoza, so operirali. Pozneje smo ugotovili, da veliko teh, ki so bili podvrženi agresivnemu zdravljenju, zdravljenja sploh ne bi potrebovali in bi lahko s to boleznijo mirno živeli," je stanje opisal Uroš Kacjan z oddelka za urologijo na UKC-ju Maribor.

"Če nekdo do 70. leta ni imel nobenih indicev za raka prostate, ga je takrat nesmiselno iskati, ker je velika verjetnost, da ga bomo našli, ampak je tudi zelo velika verjetnost, da je klinično nepomemben," je dejal Hočevar in dodal, da je smiselno odkrivati tiste, ki so dejansko ogroženi, da bi lahko umrli zaradi raka na prostati. Pri tem je nujno, da so moški dobro opremljeni z informacijami o boleznih in da imajo ob diagnozi vso potrebno podporo.

Mesec brkov

Eno najbolj razširjenih in znanih gibanj, ki opozarja na bolezni, ki prizadevajo moško populacijo, je Movember. Ideja se je rodila pred dvajsetimi leti v avstralskem baru. Skupina prijateljev iz mesta Adelaide je dobila zamisel, da bi si novembra pustili brke in tako s skupnimi močmi zbirali dobrodelna sredstva. Projekt so poimenovali movember, kar je izpeljanka iz besed moustache (ang. brki) in november. V akciji je leta 1999 sodelovalo 80 moških, akcija pa se je v nekaj letih razširila po celotni Avstraliji.

Leta 2004 se je podobne iniciative lotilo 30 moških iz Melbourna, ki je z novembrskimi brki ozaveščala o raku na prostati in depresiji pri moških. Skupina je po dobrem odzivu javnosti nato ustanovila dobrodelno fundacijo Movember, ki je do danes svoje delovanje razširila po vsem svetu.

"Na začetku je bila to organizacija, ki je bila posvečena predvsem raku na prostati, nato pa je to preraslo v veliko svetovno gibanje. Zdaj je to posvečeno splošno boleznim, ki prizadevajo moško populacijo," je povedal slovenski predstavnik gibanja Movember Martin Šala.

"Od začetka gibanja je v različnih akcijah in dogodkih sodelovalo več kot 5 milijonov ljudi in bilo izpeljanih več kot 1300 projektov – od nakupov aparatur do svetovanj bolnikom in velikih raziskovalnih projektov," je povedal Šala in dodal, da več dejavnosti v povezavi z movembrom vsako leto poteka tudi pri nas. "Eden od osrednjih dogodkov je Movember tek, ki poteka zadnjo soboto v novembru v Ljubljani in se ga navadno udeleži okoli 500 ljudi. Sredstva zbiramo tudi prek dobrodelnih dražb vin in predstav. Letos bodo vse donacije namenjene mariborskemu UKC-ju za nakup opreme, ki jo potrebujejo," je pojasnil Šala.

Kot ob Movembru poudarjajo tako kot strokovnjaki kot pacienti in društva, je pri spoprijemanju z boleznijo in zdravljenju nujno, da je o tem seznanjena širša javnost, in ne samo tisti, ki zbolijo. Samo s skupnimi močmi je namreč mogoče splesti učinkovito mrežo, ki bo zmanjšala predsodke in zagotovila optimalne pristope k reševanju zdravstvenih težav moških.