Poraba antidepresivov se v Sloveniji povečuje. Lani je bil najmanj en recept za antidepresive predpisan okoli osmim odstotkom populacije. "Če gledamo daljše časovno obdobje, recimo deset, petnajst let, dejansko zaznavamo 90-odstotno povečanje, vendar ti podatki sami ne povedo nič, če jih ne osvetlimo tudi z drugimi," je v oddaji Marcel na Televiziji Slovenija dejala psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek z ministrstva za zdravje.

Kot je pojasnila, so v podatke zajeti vsi ljudje, ki so v enem letu prejeli najmanj eno škatlico antidepresivov. "To ne pomeni, da so to ljudje, ki trajno jemljejo antidepresive. Antidepresivi se ne predpisujejo samo za motnje razpoloženja, depresijo, temveč tudi kot zelo varna uspavala, predpisujejo se pri kronični bolečini in predpisujejo se pri generalizirani anksiozni motnji," je naštela.

"Torej, če rečemo, da je osem odstotkov ljudi v enem letu dobilo vsaj en recept, se lahko vprašamo, koliko jih je dobilo samo en recept za ureditev spanja," je poudarila psihiatrinja in dodala, da moramo hkrati pogledati podatke o predpisovanju anksiolitikov, to pomeni uspaval, pomirjeval. "To pa pri nas vztrajno pada, kar pomeni, da samo povečevanje antidepresivov, če gledamo samo v številkah, ne da pogledamo, koliko nam hkrati pada tudi predpisovanje uspaval in pomirjeval ... Ne moremo reči, da je zdaj pa nekaj alarmantno," je dejala.

Sorodna novica V Sloveniji poraba antidepresivov za 90 odstotkov višja kot leta 2006

Razvoj depresije je pogojen tako z okoljem kot osebnostnimi lastnostmi

Na vprašanje, ali smo sredi tihe pandemije depresije, je odgovorila, da smo že 20 let, ampak da smo to mogoče šele zdaj opazili. "V celem razvitem svetu imamo pandemijo stresnih, anksioznih in depresivnih motenj," poudarja Mojca Zvezdana Dernovšek. Povečano nagnjenost za razvoj depresije ima po njenih besedah približno 30 odstotkov populacije.

"V depresijo lahko spravite kogar koli, samo različne pritiske mu je treba ponuditi in dovolj časa morajo trajati. Okoli 20 odstotkov ljudi pa depresijo tudi dejansko razvije," je pojasnila in dodala, da gre za medsebojno delovanje okolja in osebnostnih lastnosti. "V zelo zahtevnem okolju bo zbolelo več kot 30 odstotkov, medtem ko bo v bolj prijaznem okolju zbolelo od 10 do 20 odstotkov ljudi," je pojasnila.

Kritike predloga zakona, s katerim želi ministrstvo povečati dostopnost do obravnave

Psihiatrinja je dejala, da čeprav so številni viri pomoči ob povečevanju potreb na voljo, ljudje pogosto še vedno ne vedo, na koga naj se obrnejo. "Večinoma ljudje še vedno iščejo pomoč pri izbranem splošnem zdravniku, seveda če ga imajo, in ta jih lahko napoti na delavnice za obvladovanje depresije, anksioznosti in stresa. Te potekajo v vseh zdravstvenih domovih in so zelo kvalitetne in jih imajo ljudje zelo radi. Tja lahko pridejo ljudje z izkušnjo težav v duševnem zdravju in pa tudi njihovi svojci. To ni plačljivo, to krije zdravstvena zavarovalnica in je del preventivnih programov," je pojasnila.

Navedla je tudi psihiatrične službe v centrih za duševno zdravje, psihiatre v ambulantah, psihiatrične bolnišnice, klinične psihologe. "Seveda imajo na trgu ta trenutek na voljo tudi psihoterapevte – mi nismo zamenjava drug za drugega," je poudarila in se s tem dotaknila predloga zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti.

Ministrstvo za zdravje s predlogom zakona, katerega cilj je večja dostopnost psihoterapevtske obravnave, med drugim uvaja poklic psihoterapevt in klinični psihoterapevt. Vpeljuje tudi nosilca pooblastila, ki bi psihoterapevtom podeljeval licence. Tako psihoterapevti kot klinični psihoterapevti bi za opravljanje dejavnosti morali imeti veljavno licenco ter bi morali biti vpisani v register psihoterapevtov in kliničnih psihoterapevtov. Predlog zakona določa več pogojev za pridobitev licence, med katerimi sta ustrezna izobrazba in usposabljanje za samostojno izvajanje obravnave.

Tako bi kandidati za pridobitev licence morali imeti izobrazbo, pridobljeno po univerzitetnem študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza tej ravni izobrazbe in je v skladu z zakonom uvrščena najmanj na raven osem. Morali bi skupno opraviti najmanj 1900 ur različnih usposabljanj. Predlog, o katerem se je javna razprava končala konec avgusta, je naletel na ostre kritike, med drugim prav glede izobrazbe in usposabljanja psihoterapevtov, med katerimi se po opozorilih več strokovnih združenj standard niža.

Celoten pogovor s psihiatrinjo si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku (od 16:30 do 25:20).