Letošnji svetovni dan zdravja je vstopna točka v proces, v katerem bo več pozornosti namenjene tematikam o neenakosti v zdravju in socialnih neenakostih, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Prizadevajo si, da bi znali argumentirati potrebne ukrepe za izboljšanje stanja z različnih vidikov, denimo ekonomskega in socialnega. Kot so dodali, si želijo tudi, da bi njihove ugotovitve čim bolj upoštevali tudi politični odločevalci v vseh sektorjih, ki na različnih ravneh vplivajo na zdravje in blaginjo pri posameznih skupinah prebivalcev.

"Ob letošnjem zdravju WHO v ospredje postavlja neenakosti v zdravju pod geslom Gradimo pravičnejši, bolj zdrav svet," je na novinarski konferenci dejal minister za zdravje Janez Poklukar in dodal, da je poudarek na doseganju najvišje ravni zdravja, ki je temeljna pravica vsakega človeka.

Kot je dejal minister, se je zdravje celotne populacije v zadnjem desetletju do epidemije covida-19 pomembno izboljšalo, pri čemer se Slovenija uvršča ob bok uspešnih držav, tako glede dosežkov, kot izzivov. "Žal tudi v Sloveniji opažamo, da se je zdravje skupin z višjim socialnim ekonomskim položajem izboljševalo hitreje," je dejal Poklukar in poudaril, da posamezniki iz različnih socialno ekonomskih skupin dosegajo svoj zdravstveni položaj v različni meri. "Dejavniki, kot so izobrazba, zaposlenost, dohodek, socialna varnost, socialna omrežja ipd. vplivajo na življenjski slog, dejavnike tveganja, na uporabo zdravstvenih storitev ter posledično na obolevnost, umrljivost in pričakovano življenjsko dobo," je pojasnil minister.

Minister se je dotaknil tudi epidemije covida-19 in njenih posledic. "Novi koronavirus nas je opomnil, da bolezen ne izbira ne po spolu, ne po rasi ali verskem prepričanju," je dejal Poklukar. Kot je opozoril, bodo negativne posledice epidemije najbolj občutile tiste skupine prebivalstva, ki so bile že prej bolj ranljive in izpostavljene boleznim. Dodal je, da bo tem skupinam pri izhodni strategiji po epidemiji treba posvetiti posebno pozornost.

Podpora prizadevanju za enakost in pozivi k telesni dejavnosti

Pri varovanju in ohranjanju zdravja imajo pomembno vlogo izvajalci zdravstvene in babiške nege, ki so odločilni pri krepitvi zdravstvenega sistema, pa je poudarila zbornica zdravstvene in babiške nege – zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Po besedah predsednice zbornice zveze Monike Ažman podpirajo prizadevanja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za pravico do zdravja in zdravstvenega varstva za vse. A da bodo izvajalci zdravstvene in babiške nege lahko še naprej zagotavljali kakovostno in varno zdravstveno obravnavo vsem, potrebujejo ustrezne delovne razmere in dovolj kadra, je poudarila.

Na celjski območni enoti NIJZ-ja so se osredinili na zdravstveno stanje v savinjski regiji. Število umrlih na 100.000 prebivalcev upada, a je še vedno nad slovenskim povprečjem. Nad državnim povprečjem je tudi umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja. Poleg tega je regija med tremi z najvišjo stopnjo bolnikov s sladkorno boleznijo, ki imajo predpisana zdravila. Mestna občina Velenje pa je svetovni dan izkoristila za povabilo občanom, da se kljub epidemiji individualno ukvarjajo s športnimi dejavnostmi. Telesna dejavnost namreč pomembno vpliva na odpornost, zmanjševanje stresa in kakovost življenja.

Pandemija razkrila, v kako različnih razmerah živimo

Ob svetovnem dnevu so se oglasili tudi v Združenih narodih (ZN). Generalni sekretar ZN Antonio Guterres meni, da bo treba med okrevanjem po pandemiji izvajati takšne politike in razporediti sredstva tako, da bodo vsi imeli enak dostop do zdravstvenih storitev. To pomeni doseganje trajnostnih razvojnih ciljev iz Agende 2030, je spomnil. Na tokratni svetovni dan se zavežimo, da bomo sodelovali na poti do zdravega in pravičnega sveta, je pozval.

WHO poziva voditelje po svetu k zagotavljanju boljših življenjskih in delovnih razmer za vse. Med pandemijo covida-19 je po njihovih besedah postalo še bolj očitno, v kako različnih razmerah živimo. Nekatere skupine prebivalstva po svetu komaj pridejo skozi mesec, nimajo denimo dostopa do čiste pitne vode in do zdravstvenih storitev, zaradi česar po nepotrebnem trpijo, obolevajo za boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti, in prezgodaj umrejo. Organizacija poziva, naj voditelji zagotovijo, da bodo imeli vsi prebivalci na voljo kakovostne zdravstvene storitve, ko jih potrebujejo. Pandemija je zelo prizadela vse države, vendar so jo najbolj občutili tam, kjer so že sicer bolj ranljivi in izpostavljeni boleznim ter imajo slabši dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev, je spomnil WHO.

Pri obravnavanju težav je treba po nasvetu Svetovne zdravstvene organizacije tesno sodelovati s skupnostmi, da bi odpravili vzroke za težave. Vlaganja v primarno zdravstvo naj se povečajo, saj je to ključno za zagotavljanje zdravja vsem. Poleg tega je treba voditi evidence članov skupnosti, denimo po spolu, dohodku in izobrazbi, uporabljati pa je treba najnovejše in zanesljive podatke. Poleg tega naj države sodelujejo med seboj, priporočajo.

K zmanjševanju neenakosti pripomorejo tudi preventivni programi

V Rdečem križu Slovenije za zmanjševanje neenakosti v zdravju prebivalce spodbujajo k udeležbi v preventivnih zdravstvenih programih. Dostopnost povečujejo predvsem s postopnim uvajanjem programa Zdravo staranje, ki ga je skupina strokovnjakov iz Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca pripravila v sodelovanju z WHO-jem.

Program je usmerjen v preprečevanje današnjih temeljnih nenalezljivih kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, kronične respiratorne bolezni in različne vrste raka. Temelji na celostnem in vseživljenjskem pristopu, teoriji vedenjskih sprememb ter praksi, v okviru katere so za zdravje odgovorni vsi sektorji družbe, vključno z nevladnimi, humanitarnimi organizacijami.

V Rdečem križu Slovenije so program poenostavili in priredili na podlagi lastnih izkušenj in spoznanj ter za slovenske razmere. Lani pa so program dopolnili z izkušnjo življenja v samoizolaciji, so sporočili.