MMC se je pogovarjal tako z Zalko Drglin in Ireno Šimnovec iz Združenja Naravni začetki, kot tudi s predstojnico oddelka za perinatologijo na ginekološki kliniki v Ljubljani Tanjo Premru-Sršen, ki imajo sicer različna stališča do tega, ali je porod v porodnišnici nujen ali ne, se pa vse tri strinjajo, da so na področju porodništva v Sloveniji nujne spremembe - rešitev bi bila že, pravijo, izobraževanje in večja avtonomija babic.

Še posebej glasno se za naraven porod, brez nepotrebnih medicinskih posegov in v domačem oz. vsaj bolj naravnem okolju zavzemajo v društvu Naravni začetki. Zalka Drglin in Irena Šimnovec iz društva sta prepričani, da bi bila za ženske z nizkim tveganjem dobrodošla vsaj izbira med porodom doma, v babiškem porodnem centru ali v porodnišnici, česar zdaj ni na novoljo. "Prav tako bi v porodnišnici lahko obstajale različne možnosti, na primer ambulantni porod in babiški oddelek v porodnišnici, ki bi temeljil na babiški paradigmi porodne pomoči," menita.

"Če bi bil porod v porodnišnici edino varen, potem bi bila rešitev zelo preprosta. Tako pa ima vsako porodno okolje svoje prednosti in slabosti," še opozarjata strokovna sodelavka in predsednica društva.

Takšno ravnanje "nedopustno in nezaslišano"
Tanja Premru-Sršen, predstojnica oddelka za perinatologijo na ginekološki kliniki v Ljubljani, pa je prepričana: "Urediti porod doma tako, da je varen, je enako kot urediti varno smučanje zunaj urejenih smučišč ali zmanjšati smrtnost pri prometnih nesrečah brez varnostnega pasu."

Pri tem opominja, da je glavna težava poroda na domu pri nas, da porodi potekajo brez preverjene strokovne pomoči "po nam neznanih smernicah ali praksah". "Neznano je, kdo in na kakšen način spremlja stanje porodnice in ploda med porodom, ugotavlja stopnjo ogroženosti porodnice in ploda oziroma novorojenčka, izhajajoč iz nedavnih zapletov pa lahko ugotavljamo, da kdor koli že je prisoten pri porodu kot domnevna strokovna pomoč, nima nikakršnega vnaprej dogovorjenega načrta za nujno zdravniško ukrepanje, kar je v sodobnem okolju z dobro razvito zdravstveno oskrbo nedopustno in nezaslišano," je še prepričana.

Premru-Sršenova ob tem še opozarja, da je porodnica na domu prepuščena "zgolj podpori, ker o strokovnem vodenju ne moremo govoriti, nekih ljudi, ki očitno niso sposobne predvideti mogočih zapletov, kaj šele da bi ob njih lahko ustrezno ukrepali". Nosečnice, ki se odločajo za porod na domu, očitno zaupajo skupinam samozvanih poznavalcev porodništva, ki trdijo, da mora biti porod osrediščen na žensko, drugi pa naj jo pri tem zgolj podpirajo, še meni zdravnica.

"Porod zunaj porodnišnice ima številne prednosti"
V društvu Naravni začetki pa so prepričani, da ima porod zunaj porodnišnice številne prednosti: "Prav gotovo to, da je veliko lažje vzpostaviti in vzdrževati ljubeče okolje, ki podpira občutljivo in pomembno igro hormonov, ki so za dober potek poroda ključni." Ob tem izpostavljajo še pomen pomoči babice: "Babica skrbi za eno žensko naenkrat in neprekinjena babiška skrb je dokazano najprimernejša za nemoten tok poroda, kar dokazujejo tudi podatki o manjšem številu posegov in manjši uporabi zdravil pri doseženih primerljivih rezultatih." Velika prednost pa je po njihovem mnenju tudi "središčna vloga ženske in otroka".

Po njihovem mnenju je lahko za zdravo žensko z normalno nosečnostjo porod doma prav tako varen kot porod v porodnišnici. "To dokazujejo številne tehtne študije in dobre prakse po svetu. Seveda pa morajo biti zagotovljeni tudi vsi drugi pogoji: babica z ustreznim znanjem in izkušnjami, bližina porodnišnice, zagotovljen nujen prevoz in sodelovanje drugih zdravstvenih strokovnjakov," pravijo v društvu.

Kako potekajo porodi v porodnišnicah pri nas?
Premru-Sršenova ob tem priznava, da je res v tujini malo več porodov na domu, "a o množičnem rojevanju doma ne moremo govoriti". Pojasnjuje, da v praksi pri nas sicer obstaja več pristopov k vaginalnemu porodu in da so lahko "vsi enako dobri, če se dogajajo v varnem okolju ob upoštevanju vseh dejavnikov tveganja za zaplete". "V slovenskih porodnišnicah je prevladal aktivno voden porod s sprožitvijo poroda po 41. tednu nosečnosti, pospeševanjem poroda in z medikamentnim lajšanjem porodne bolečine," pojasnjuje Premru-Sršenova in dodaja, da je tak način vodenja poroda dokazano prispeval k zmanjševanju obolevnosti in umrljivosti otrok.

Spremembe so nujne: je rešitev izobraževanje babic?
Čeprav se na prvi pogled zdi, da sta stroka in Združenje Naravni porod vsak na svojem bregu, pa se glede nečesa vseeno strinjata: spremembe pri pristopu k porodom so potrebne, celo nujne.

"Posameznica bi morala imeti možnost, da si že na začetku nosečnosti izbere babico, ki jo bo spremljala v nosečnosti, med porodom in po njem. Tudi koristnosti neprekinjene babiške skrbi za žensko in otroka med samim porodom ne bi smeli več spregledovati. Postopke in posege v porodnišnicah bi bilo treba uskladiti z najnovejšimi znanstvenimi dognanji in sodobnimi porodnimi praksami. V skladu z zakonom o pacientovih pravicah bi morali zdravstveni strokovnjaki zagotoviti informirano izbiro in možnost soodločanja o posameznih postopkih in posegih," so prepričani v združenju.

Optimalno, da porodnico ves čas spremlja (ista) babica
S tem se strinja tudi dr. Premru-Sršenova, ki ob tem pravi, da je "dokler sta porodnica in plod zdrava in je njuno stanje med porodom dobro, možno marsikaj". "Najrealnejša možnost je babiški porod z naravnimi metodami lajšanja porodne bolečine znotraj porodnišnic. Optimalno bi bilo, če bi zdravo nosečnico z zdravim plodom spremljala babica že v nosečnosti," se strinja zdravnica in pri tem dodaja, da v Sloveniji za zagotavljanje samostojne babiške oskrbe v Sloveniji izpolnjujemo zahteve evropske direktive, "potrebujemo le spremembo zakonodaje, ki bo priznala babištvo kot samostojen poklic".

A poleg zakonodaje zahteva uvajanje babiškega poroda v porodnišnicah tudi dodatne zaposlitve in spremembo delovnika, "saj bi v primeru babiškega poroda porod od začetka do konca vodila ena babica pri eni porodnici (princip ena na ena)". "Torej sta trenutno glavna problema dva: zakonodaja in nove zaposlitve v javnem zdravstvu," opozarja zdravnica.

"Babice so strokovnjakinje"
Združenje ob tem opominja, da so "babice strokovnjakinje za fiziološki porod in so pri svojem delu samostojne". "Njihovo delo temelji na prepoznanju, spoštovanju in omogočanju porodnih procesov. Imajo znanja in sposobnosti, da ustvarijo in vzdržujejo ljubeče in podporno okolje, ki pozitivno vpliva na izid poroda. Ob tem pa znajo prepoznati potrebo po medicinski pomoči otroku in/ali ženski in vzpostaviti sodelovanje z različnimi strokovnjaki. Da bo tovrstno vlogo imelo tudi babištvo v Sloveniji, potrebujemo sodobno in avtonomno usposabljanje in izobraževanje, ki ga je mogoče dopolniti z mojstrskim učenjem pri teoretičarkah in praktičarkah v Evropi ali kod drugod," še menijo.

Treba je najti rešitev, ki bo najboljša za mater in otroka
V Združenju Naravni začetki na koncu poudarjajo, da ni bistveno vprašanje, porod zunaj porodnišnice, da ali ne, ampak, "kako zagotavljati porodna okolja, ki bodo varna za mame in otroke in bodo hkrati omogočila porodnici pravico do soodločanja pri tako pomembnem dogodku, kot je rojstvo otroka". Podobno končuje tudi Premru-Sršenova: "S strpnostjo, z razumom in ne z »jurišantskim« pristopom lahko najdemo skupne rešitve in hkrati ohranimo porod varen za oba: mater in otroka."