Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije (KPK) je v sredo izdala sistemsko načelno mnenje o oceni ugotovljenih tveganj v zdravstvenem sistemu in priporočila za ukrepanje. Še posebej je izpostavila tudi skrb vzbujajoče ocene o korupcijskih tveganjih v zdravstvu in težave, ki jih predstavlja sočasno delo zdravnikov v javni ustanovi in zasebni ordinaciji, pri čemer nekateri delajo tudi brez soglasij.

V UKC-ju Ljubljana so sporočili, da so že konec leta 2009 sprejeli pravilnik za izdajo soglasij za delo zunaj UKC-ja. Delavec UKC-ja Ljubljana tako lahko dobi soglasje, če vodstvo presodi, da se z delom in poslom zunaj UKC-ja zagotavlja nemoteno izvajanje zdravstvene dejavnosti na nacionalni ravni in če delo ne vpliva bistveno na poslovne interese UKC-ja.
Lažje do "vrhunskih specialistov"
"Na dan 28. 2. 2014 je bilo v UKC-ju Ljubljana zaposlenih 1.163 zdravnikov in zobozdravnikov. Soglasje za delo zunaj UKC-ja Ljubljana ima 164 zdravnikov specialistov. Dovoljenje imajo za delo v drugem javnem zavodu, pri koncesionarju ali v zasebnih institucijah. Ob tem pa morajo v UKC-ju Ljubljana opraviti vse svoje predvideno delo in program, ki ga zahteva ZZZS. V UKC-ju Ljubljana izvajamo nadzore nad tem in ukrepamo v primeru, ko ugotovimo kršitve sprejetega pravilnika," so zapisali.

Hkrati pa so poudarili, da ima izdaja soglasij tudi pozitivne učinke, saj da se s tem skrajšujejo čakalne dobe, državljani pa "na ta način lažje in hitreje pridejo do vrhunskih specialistov, ki jih imamo v UKC-ju Ljubljana".
Na poročilo so se odzvali tudi na ministrstvu za zdravje, s katerega so sporočili, da so ugotovitve KPK-ja, ki kažejo na sistemsko korupcijo v zdravstvu, po njihovem mnenju skrb vzbujajoče. Napovedali so, da bodo podrobno proučili mnenje in skladno z usmeritvami vlade v boju proti korupciji pripravili ukrepe. Ustrezne ukrepe pričakujejo tudi od vodstev javnih zdravstvenih zavodov, svetov javnih zdravstvenih zavodov, občin, zdravstvenega inšpektorata in ZZZS-ja.

Nadzirajo, a ne dovolj
Odzvali so se tudi v ZZZS-ju, kjer so sporočili, da v povezavi z neupravičenim preskakovanjem čakalnih vrst izvajajo štiri vrste nadzora, ugotovitve Računskega sodišča in KPK-ja pa zato vidijo kot "resno opozorilo, da se predvsem nadzor Zdravniške zbornice Slovenije ne izvaja v zadostni meri".
Zbornica bi namreč morala nadzirati, ali zdravniki strokovno utemeljeno uvrščajo nujne ali prednostne bolnike na čakalne sezname in jih upravičeno obravnavajo pred čakalno dobo. Takšen strokovni nadzor bi zbornica po pisanju ZZZS-ja morala izvesti v ortopedski bolnišnici Valdoltra in v UKCL-ju. Prav odsotnost tovrstnega nadzora po njihovem prepričanju predstavlja sistemsko tveganje za razrast tovrstnih nepravilnosti.

ZZZS je v letu 2013 izvedel 826 nadzorov izvajanja zdravstvenih programov in na podlagi ugotovitev od izvajalcev terjal 2,47 milijona evrov. Ugotovili so, da izvajalci zdravstveno blagajno večinoma oškodujejo zaradi nepravilnega ali previsokega zaračunavanja storitev. Nadzirajo tudi vodenje čakalnih seznamov, a imajo omejene pristojnosti, so pojasnili. Letos so izvedli dodaten nadzor nad vodenjem čakalnih seznamov in čakalnih dob v bolnišnični dejavnosti.
"Stroga ločnica bi sesula javno zdravstvo"
Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je v svojem odzivu na poročilo poudaril, da prizadevanja KPK-ja v celoti podpira. Opozoril pa je, da bi se javni zdravstveni sistem ob strogi ločnici med javnim in zasebnim sesul, saj je v javnem zdravstvu premalo zdravnikov, da bi lahko v rednem času opravili vse zdravstvene storitve v rednem delovnem času. Dodal je, da pri nas manjka 1.000 zdravnikov oz. jih je tretjino manj, kot je povprečje zdravnikov na 100.000 ljudi v EU-ju.
"Če bi potegnili takšno ločnico, da bi zdravnikom prepovedali, da delajo še drugje, potem bi se čakalne dobe in vrste bistveno podaljšale," je pristavil predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. Izpostavil je, da so vse oblike dela, tudi družbe z omejeno odgovornostjo, samostojni podjetniki in podjemne pogodbe, zakonite in veljajo za vse državljane.
Prilagojenost balkanskemu sistemu
Oba pa sta kot sporno ocenila to, da polovica zdravnikov pri matičnem delodajalcu ni zaprosila za dovoljenje za delo drugje. Po Kuštrinovem mnenju so se soglasja dajala "precej od oka" oz. na podlagi naklonjenosti. "Ker država funkcionira po balkansko, so se nekateri zdravniki temu sistemu prilagodili in so pri drugem delodajalcu delali brez potrebnega soglasja," je izpostavil predsednik Fidesa.

Kuštrin je tudi opozoril, da je na zdravnike "dvoživke", ki svoje hkratno delovanje v javnem in zasebnem zdravstvu zlorabljajo tako, da bolnike prek zasebnih ambulant uvrščajo na čakalne vrste v javnem zdravstvu, opozarjal že nekdanjega ministra za zdravje Dorjana Marušiča, za težavo pa naj bi vedel tudi nekdanji minister Tomaž Gantar. "Vsi so vedeli, kaj se dogaja, pa nihče ni nič naredil," je dejal. Učinkovit nadzor je tako po njegovem mnenju nujen.