Pred dvema tednoma so strokovnjaki javnost opozorili, da je bila bolezen ptičje gripe odkrita že v skoraj vseh sosednjih državah v regiji. Zato so jo po besedah generalnega direktorja uprave za varno hrano Janeza Posedija pričakovali tudi pri nas. O nevarnosti te bolezni so tako veterinarji in pristojne službe opozarjali že pred tedni, ko so tudi zagotovili, da smo v Sloveniji na izbruh pripravljeni.

Kot je na novinarski konferenci izpostavil Posedi, z vidika pripravljenosti pričakujejo, da se bo virus razširil tudi na rejne živali, a se to ne bo zgodilo, če bodo upoštevani vsi ukrepi. "Spontani scenarij je, da se bo bolezen širila. Samo od rejcev in vseh vpletenih je odvisno, kako hitro in v kakšnem obsegu," je poudaril.

Uprava za varno hrano v primeru najdene poginule vodne ptice ljudi poziva, da o tem obvestijo pristojne službe. Ni pa smiselno obveščati "o vsakem poginulem vrabčku", saj takšne ptice niso posebej dovzetne za ta virus. Izjema so primeri, ko poginejo v večjem številu, pa je poudarila vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na upravi Breda Hrovatin.

Poginuli labodi
Na ribnikih na Pragerskem so od 30. decembra lani do 1. januarja letos poginili trije labodi grbci, so v sporočilu za javnost pojasnili na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Nacionalni veterinarski inštitut je v odvzetih vzorcih potrdil prisotnost virusa ptičje gripe H5N8.
"Čeprav je visokopatogen virus aviarne influence podtipa H5N8 zelo patogen za ptice, po mnenju Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) predstavlja zelo nizko tveganje za ljudi," zagotavljajo na upravi za varno hrano.

Do zdaj so visokopatogene podtipe ptičje gripe H5N8 potrdili na Madžarskem, Poljskem, Hrvaškem, v Švici, Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem, Danskem, Švedskem, Finskem, v Franciji, Rusiji, Ukrajini, Romuniji, Srbiji, Grčiji, Veliki Britaniji, Bolgariji, na Slovaškem in na Irskem. Švica in Irska imata primere le pri prostoživečih pticah, preostale države pa tudi pri perutnini oziroma pticah v ujetništvu. Nizozemska in Italija sta pri prostoživečih pticah potrdili tudi visokopatogen podtip ptičje gripe H5N5.
.

.
Prenos bolezni ob neposrednem stiku
Največje tveganje za prenos bolezni na perutnino in ptice v ujetništvu sicer predstavlja neposreden stik z okuženo živaljo in z virusi kontaminirano krmo in vodo. Prenos je mogoč tudi z obutvijo, obleko in opremo, ki je prišla v stik z okuženim materialom, kot so poginjene ptice ter izločki prostoživečih ptic. Dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov je zato temelj za preprečevanje vnosa ptičje gripe v rejo.

Perutnina naj bo v zaprtih prostorih
Državno središče za nadzor bolezni se je že sešlo in sprejelo sklep, da se na območjih območnih uradov Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Celje in Novo mesto perutnino in ptice v ujetništvu zadržuje v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi. Vodni perutnini je dovoljeno omogočiti dostop do vode, vendar je treba preprečiti stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi. Prav tako je perutnino in ptice v ujetništvu treba krmiti in napajati v zaprtih oziroma pokritih prostorih.

Tudi na preostalem ozemlju Slovenije je priporočljivo zadrževanje perutnine oziroma krmljenje in napajanje v zaprtih prostorih. Prav tako ni dovoljeno krmljenje prostoživečih vodnih ptic. S tem ukrepom se namreč zmanjša nepotrebno koncentriranje ptic in virusov ptičje gripe na posameznih mestih in možnost prenosa virusa na perutnino in ptice v ujetništvu s prostoživečih vodnih ptic prek kontaminirane obutve in obleke.

Prvi primer v Sloveniji leta 2006
Leta 2006, ko je bil odkrit prvi primer ptičje gripe v Sloveniji, je šlo za podtip H5N1, tokrat pa se v Evropi pojavlja podtip H5N8. Virus podtipa H5N8 sicer po do zdaj znanih podatkih, v nasprotju s podtipom H5N1, ne more okužiti ljudi.