V okviru sistematičnega epidemiološkega spremljanja okužb z virusom Zahodnega Nila so v preteklem tednu odkrili en in do zdaj edini primer v Osrednjeslovenski regiji, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Oboleli je že v domači oskrbi v izboljšanem stanju. Pri drugih sumih pa so okužbo z ustreznim mikrobiološkim testiranjem izključili.

"Potrditev primera okužbe z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji je skladna s pričakovanji, saj se že več kot mesec dni pojavlja v nekaterih mejnih pokrajinah sosednjih držav," so navedli. Podatki, ki jih zbira Evropski center za spremljanje in preprečevanje bolezni, kažejo, da je letošnja sezona te vektorsko prenosljive bolezni intenzivna.

Kot je v izjavi za medije dejala Maja Sočan iz NIJZ, to ni prvi primer virusa Zahodnega Nila v Sloveniji. En primer so zabeležili leta 2013, še enega pa v letu 2017, a so takrat ugotovili, da se obolela oseba ni okužila v Sloveniji, ampak v Grčiji. "Tako da lahko govorimo šele o drugem našem primeru, ki se je okužil znotraj države," je dodala.

A po navedbah Logarjeve obstaja možnost, da se ni okužil v Sloveniji, pač pa na Hrvaškem, kjer je bil v času inkubacijske dobe.

Po podatkih, zbranih do 30. avgusta, je v državah EU-ja zbolelo več kot 700 ljudi.

Pristojni strokovnjaki in službe delujejo na podlagi načrta odzivanja ob pojavu virusa Zahodnega Nila v Sloveniji. Odziv temelji na oceni tveganja, ki upošteva razširjenost in intenziteto zbolevanja v Sloveniji in sosednjih pokrajinah. Pomemben element načrta odzivanja je zagotavljanje varne preskrbe s krvjo, saj je virus Zahodnega Nila krajši čas, to je od enega do 11 dni, povečini pa od enega do treh dni, v krvi okužene osebe, tudi če okuženi nima bolezenskih znakov.

Večina ljudi, ki se okuži z virusom, ne zboli
Večina ljudi, ki se ob piku komarja okuži z virusom Zahodnega Nila, ne zboli. Samo približno petina okuženih zboli za vročinsko boleznijo, podobno gripi, ki izzveni brez posledic. Prizadetost osrednjega živčevja, ki se odrazi kot meningoencefalitis (vnetje možganskih ovojnic in možganovine), ima manj kot en odstotek okuženih. Večina bolnikov s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema je starejših od 65 let in kronično bolnih, pojasnjujejo na inštitutu.

Kot še dodajajo, je najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, preprečevanje pikov komarjev.

Tigrasti komar je prišel k nam s pomočjo človeka
Komarji rodu Culex, ki so glavni prenašalci virusa Zahodnega Nila na človeka, so v Sloveniji avtohtona oz. domorodna vrsta, v Slovenijo niso od nikoder prileteli in s tem prinesli virusa, prav tako jih ni prenesel človek. Razširjeni so po celotni Sloveniji, je pojasnila raziskovalka z Univerze na Primorskem Katja Kalan. Tigrasti komar, ki prav tako lahko prenaša virus, pa je invazivna vrsta in je od leta 2002 prisoten na Primorskem, Dolenjskem in v osrednji Sloveniji, k nam je prišel s pomočjo človeka. Tigrasti komar namreč po besedah Kalanove ne leti dlje od 300 do 400 metrov od mesta, kjer se je izlegel kot ličinka. Njegov glavni način širjenja je tako z zavrženimi pnevmatikami.

Samice tigrastih komarjev in drugih invazivnih vrst so jajčeca, ki so odporna proti nizkim temperaturam in izsušitvi, recimo odložile med pnevmatike, ki so jih v Aziji shranjevali na prostem in jih nato transportirali drugam po svetu, na primer v Evropo ali Ameriko, kjer so jih spet shranjevali pod milim nebom. Zaradi tega se je v gumah nabrala deževnica, voda se je na soncu segrela in to so idealne razmere, da so se iz jajčec lahko izlegle ličinke, ki so se kasneje razvile v odrasle komarje.