Slovenski invalidi se po njihovih navedbah povezujejo v invalidskih organizacijah, ki niso le prostor za izmenjavo izkušenj, ampak z izvajanjem številnih programov in dejavnosti pomembno prispevajo k izboljšanju položaja invalidov. Večina reprezentativnih in drugih invalidskih organizacij, v okviru katerih deluje tudi 220 lokalnih društev, sodeluje v omenjenem nacionalnem svetu.

V skladu z načelom Nič o invalidih brez invalidov in ob strokovnem znanju in izkušnjah invalidskih organizacij pričakujejo, da so njihovi predstavniki konstruktivno vključeni v procese oblikovanja sistemskih rešitev in drugih ukrepov na vseh področjih, ki so povezana z invalidi.
Velik pomen, ki ga ima sodelovanje z invalidskimi organizacijami, so v četrtek poudarili s tradicionalnim sprejemom za predstavnike invalidskih organizacij, ki so ga predsednik republike Borut Pahor, predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič in predsednik vlade Robert Golob priredili na Brdu pri Kranju.

Pri varuhu človekovih pravic in zagovorniku načela enakosti so v preteklih dneh spomnili na nujnost dostopnega okolja za invalide. Posebno poročilo varuha o dostopnosti centrov za socialno delo za gibalno in senzorno ovirane kaže na skrb vzbujajoče razmere. Varuh Peter Svetina kot nedopustno vidi, da se desetletje po uveljavitvi zakona o izenačevanju možnosti invalidov ti še vedno pogosto znajdejo pred številnimi ovirami v javnih ustanovah.

Pri zagovorniku načela enakosti so medtem pristojne spomnili, da je treba najpozneje do 11. decembra 2025 zagotoviti, da bodo obstoječi objekti v javni rabi dostopni vsem z invalidnostmi. Ta rok določa zakon o izenačevanju možnosti invalidov.

Generalna skupščina Združenih narodov je 3. december razglasila za mednarodni dan invalidov oktobra 1992. Z njim je želela spodbuditi razumevanje problematike invalidnosti ter okrepiti podporo javnosti pri zavzemanju za dostojanstvo, pravice in blaginjo invalidov.