Med nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo potnike, so potovalne driske na prvem mestu. Povzročitelji črevesnih nalezljivih bolezni so različni - virusi, bakterije, glive ali zajedavci. Človek jih zaužije s hrano, vodo ali z umazanimi rokami.

Cepljenje proti hepatitisu
Ne glede na cilj potovanja zato zdravniki svetujejo cepljenje proti hepatitisu A in B. Za zaščito proti hepatitisu so potrebni trije odmerki cepiva, pred odhodom se je treba cepiti vsaj dvakrat. Prvič se je proti hepatitisu treba cepiti mesec in pol pred odhodom, odmerek ponovimo po enem mesecu.

Glede na območje in čas potovanja oz. bivanja v tujini pa so na voljo še cepljenje proti trebušnemu tifusu - priporočljivo se je cepiti od dva do tri tedne pred odhodom - meningokoknemu meningitisu, otroški paralizi, rumeni mrzlici in proti tetanusu.

Pred kolero zadostnega cepiva ni
Huda črevesna bolezen je tudi kolera, ki spremeni sluznico črevesja in povzroča hude driske in posledično veliko izgubo telesne tekočine. Cepiva proti koleri v Sloveniji ni na voljo, zdravnik Dražen Stojanović z Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana pa ga niti ne priporoča. Cepivo namreč po njegovih besedah ne varuje pred vsemi vrstami bakterij, ki povzročajo kolero. Tako je cepljenje proti koleri lažna zaščita, saj oseba misli, da je zaščitena, v resnici pa ni.

Obvezno cepljenje proti rumeni mrzlici
Je pa cepljenje obvezno proti eni najhujših prenosljivih bolezni - rumeni mrzlici. Prenaša se s komarjevim pikom, za njo pa umre okoli 30 odstotkov obolelih. V države podsaharske Afrike in Južne Amerike ob povirju Amazonke brez cepljenja niti ne moremo vstopiti.

Antimalariki za obrambo pred malarijo
Najpogostejša tropska bolezen, ki so ji potniki izpostavljeni na potovanjih v večini tropskih in subtropskih držav, pa je malarija. Prenašajo jo samice komarja, ki pikajo med sončnim zahodom in vzhodom, in sicer v Srednji Ameriki, Braziliji, osrednji Afriki, na Bližnjem vzhodu in Indokitajskem polotoku.

Pri preprečevanju bolezni je poleg zavarovanja pred piki komarjev zelo pomembno jemanje antimalarikov pred odhodom, med bivanjem na območju malarije in po odhodu. Sicer pa z antimalariki ne moremo preprečiti okužbe, prepreči pa se razmnoževanje parazita in razvoj bolezenskih znakov. Ker za zdaj noben antimalarik ne zagotavlja stoodstotne varnosti, je uporaba repelentov in zaščitnih mrež vselej nujna.

Po vrnitvi na pregled
Kljub cepljenju in preventivni uporabi zdravil pa lahko na potovanju vseeno zbolimo. Stojanovič tako svetuje, naj se po potovanju oglasimo v ambulanti za tropske bolezni Infekcijske klinike UKC Ljubljana, če imamo kakršne koli težave. "Včasih je dobro pregled ponoviti čez nekaj tednov, ker imajo nekatere bolezni daljšo inkubacijsko dobo in lahko izbruhnejo pozneje," je pojasnil.