Po predlogu bi se glavarinski količnik oziroma prag, nad katerim lahko družinski zdravniki, ginekologi in pediatri odklanjajo nove paciente, zvišal za deset odstotkov. Predlagana novela predvideva tudi preklic obstoječih soglasij za delo zdravnikov zunaj javnega zavoda, v katerem so zaposleni. Za ponovno izdajo soglasja bi moral biti izpolnjen pogoj, da zavod in zdravnik aktivno sodelujeta v programu krajšanja čakalnih dob ter da ima zdravnik izpolnjene vse začasne delovne normative, je v uvodu pojasnil predlagatelj zakona Jaša Jenull.

Državna sekretarka z ministrstva za zdravje Eva Vodnik je poudarila, da vlada zakona ne podpira, saj meni, da bo večino ustreznih ciljev lahko uresničila skozi ukrepe, ki so določeni v uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024. Prav tako so v pripravi tudi druge zakonodajne rešitve, ki bodo sistemsko obravnavale anomalije v zdravstvenem sistemu, je poudarila.

Koalicija je večino ukrepov iz predloga novele zakona že udejanjila ali pa jim je kolektivno zavezana, je poudaril vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec. V Levici vseeno menijo, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. "Rešitve v njem bi lahko, če jih kot zakonsko materijo v postopku popravimo, služile vsaj kot most do končne oblike stabilnega in resnično javnega zdravstvenega sistema, zato ga bomo v tem prvem koraku podprli," je stališče poslanske skupine predstavil Tašner Vatovec.

Gibanje Svoboda ne bo glasovalo za nadaljnjo obravnavo

Da predlog novele zakona obravnava več izzivov, na katere že več let opozarjajo zdravstvena stroka, politika in tudi civilna družba, so prepričani tudi v poslanski skupini Svoboda. Po navedbah Tamare Kozlovič sicer ne bodo glasovali za to, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, čeprav se z vsebino strinjajo. Ugotavljajo namreč, da je bilo veliko predlaganih ukrepov danes obravnavanega predloga novele že realiziranih, tudi zaradi prizadevanj iniciative Glas ljudstva.

Predlog novele zakona bi z dvigom glavarinskega količnika oziroma praga, nad katerim lahko zdravniki odklanjajo nove paciente, preobremenil zdravnike in ogrozil paciente, so prepričani v poslanski skupini SDS-a. Jelka Godec je poudarila prepričanje, da bi se morali namesto tega osredotočiti na administrativno razbremenitev zdravnikov. Ob tem je poudarila, da bi koalicija, ki ima v parlamentu 53 glasov, morala sama predlagati novele zakona.

V poslanski skupini NSi-ja medtem menijo, da je za odpravo čakalnih dob treba vključiti vse razpoložljive zdravstvene kapacitete, tako javne zavode, koncesionarje kot tudi zasebnike. Predloga zakona po besedah Ive Dimic v NSi-ju ne bodo podprli, saj verjamejo, da je daleč od tega, da bi v središče postavljal pacienta in da bi mu omogočil prosto izbiro zdravljenja.

Zakon podpirajo v SD-ju

V poslanski skupini SD-ja predlog novele zakona podpirajo in menijo, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Po navedbah poslanke Bojane Muršič si v stranki namreč prizadevajo, da bi predlog zakona v čim večji meri postal del zakonodaje. "Takšna zagotovila sicer daje tudi ta vlada oziroma ministrstvo, vendar v konkretnem koraku temu najbolj ne sledi," so bili kritični do ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Ministrstvo po besedah poslanke vsebin tega zakona ni preneslo v svoje zakonske predloge, kljub zagotovilom ministrice pa niso vključeni niti v uredbo o financiranju zdravstva za prihodnji dve leti. "Zato menimo, da sta obravnava in sprejem tega zakona prvi nadaljnji korak, v nadaljnjem postopku pa bi bilo mogoče izpiliti njegove rešitve," je dejala.

O predlogu sklepa, da je predlog novele zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bodo poslanci v skladu s časovnim potekom seje DZ-ja odločali v četrtek v okviru glasovanj.