V Sloveniji - v primerjavi z evropskim povprečjem - manjka 500 zdravnikov, istočasno pa imamo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih skoraj 200 zdravnikov, je ob svetovnem dnevu družinskih zdravnikov opozoril predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici Miha Demšar. Do leta 2011, ko je začela veljati prepoved zaposlovanja v javnem sektorju, je bilo brezposelnih zdravnikov veliko manj, je opozoril in dodal, da bi lahko z ureditvijo razmer na področju družinske medicine pritegnili več mladih zdravnikov, da bi se sploh prijavili na specializacije iz družinske medicine.

Od družinske medicine jih odvrača tudi dejstvo, da so družinski zdravniki že na začetku uvrščeni dva plačna razreda nižje kot njihovi kolegi iz drugih specialnosti, je opozoril predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič.

Strategija razvoja družinske medicine do leta 2020 leži v predalih ministrstva za zdravje. Družinski zdravniki imajo že tako več opredeljenih bolnikov, kot so priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Priporočila WHO so 1.200 bolnikov na enega zdravnika, naši družinski zdravniki pa jih imajo v povprečju okoli 1.900, so opozorili na današnji novinarski konferenci.

Preveč birokracije za bolniške dopuste. Delodajalec naj jih do treh dni prizna brez potrdila.
Poleg tega jih bremeni in jim čas jemlje tudi birokracija, je opozoril družinski zdravnik iz Zdravstvenega doma Lenart Miha Lukač. Med birokratskimi nalogami, ki bi lahko razbremenile zdravnike, je izpostavil pisanje potrdil za bolniške dopuste, krajše od treh dni, vodenje bolniških dopustov nad en mesec ter napotitev na invalidske komisije in predpisovanje medicinsko-tehničnih pripomočkov.

Muževič tako predlaga spremembo zakonodaje tako, da bi bolniške dopuste do treh dni delodajalec priznal brez zdravniškega potrdila. V tujini marsikje že imajo tako urejeno in tuje izkušnje kažejo, da se odsotnosti z dela zaradi tega niso povečale, poudarja Muževič. Vodenje bolniških dopustov nad enim mesecem bi lahko prevzeli specialisti medicine dela, prometa in športa, ki se s takim predlogom tudi strinjajo.

Če bi imeli administratorja, ki bi se ukvarjal samo s predpisi, omejitvami in pravicami do medicinsko-tehničnih pripomočkov, pa bi zdravnikom družinske medicine prihranili od 20 do 30 odstotkov časa, so še opozorili.

"Takega socializma, kot je v zdravstvu, ni nikjer drugje."
Slovenska zakonodaja je zastarela, še opozarja Demšar. Tudi zdravniki so sodelovali pri pripravi novih zakonov, pa je minister za zdravje lani prej odstopil, kot so ti zakonski predlogi prišli v obravnavo, je izpostavil. "Ti zakoni nas še vedno silijo v globok socializem - pri nas imamo uravnilovko za plače, a razlike v obremenjenosti in efektivnosti so tudi do 200-odstotne. To destimulira ljudi, da bi z veseljem delali," pravi Demšar.

"Takega socializma, kot je v zdravstvu, ni nikjer drugje. Ta sistem je najbolj kriv, da se v zdravstvu nič ne spremeni. Ko pa poskušamo našo zakonodajo spraviti v korak s časom, pa se pojavijo sindikati, zagovorniki pravic do javnega zdravja, kar ne bi bilo narobe, če bi šlo to v korist bolnika," je še dodal.