Upravičeno izbrane glede na breme bolezni so samo operacije na ožilju in določene operacije hrbtenice. Prav tako opozarja tudi na izkrivljeno statistiko Nacionalnega inštituta za javno zdravje, tako npr. zapisane najkrajše čakalne dobe ne dosega niti en izvajalec.

Najbolj nas bremenijo neoplazme, srčno-žilne bolezni in poškodbe. Življenja rešujoči so pregledi, kamor bi pametna država usmerila denar in drastično, pod tri tedne skrajšala čakanje na prvi pregled. To so ortopedija, kardiološka internistika, nevrološki pregled in odkrivanje neoplazem, našteva Miha Skvarč, katastrofalno pa je še, da "Slovenci čakajo tudi več kot 30 dni na psihiatra, kar je, glede na samomorilno stopnjo pri nas, absolutno predolgo".

Upravičen vložek, kot ga je določila zdravstvena blagajna, je le v operacije hrbtenice, ugotavlja Skvarč, ne pa tudi operacija stopala, kolena in drugo. "Čakajo pa dolgo na ultrazvok vratnih arterij. Če predolgo čakaš, se ti lahko zgodi, da te zadene možganska kap," opominja.

Opozarja pa tudi na nezanesljivost podatkov NIJZ-ja. Od aprila do avgusta se je, denimo, število čakajočih na operacijo nožnega palca povečalo kar za 1000. "Obenem pa smo naredili v štirih mesecih več kot 4000 ultrazvokov srca, kar se zdi čez poletje zelo velika številka," pravi.

Na seznamu je tudi izvajalec, ki posega, to je operacije anevrizme abdominalne aorte sploh ne dela: "To je, mislim, bolnišnica Novo mesto, ki svojega žilnega kirurga, ki bi bil to sposoben narediti, nima."

Vprašljivo je tudi neomejeno plačilo izvajalcem slikovne diagnostike, saj na podlagi lastne izkušnje slikanja kolena ugotavlja, da v bolnišnici Izola trpi kakovost slik odčitkov slik magneta, ker "enostavno nimajo dovolj radiologov, imajo pa preveč slikanj. Odčitavanje slik postane tekoči trak." Prve preglede moramo vsekakor okrepiti, saj so ključni za pravočasno ukrepanje in tudi najbolj ekonomični, je Heleni Lovinčič, novinarki Radia Slovenija še povedal Skvarč.

ZZZS: Analiza Skvarča pomanjkljiva
Na Skvarčeve pomisleke so se odzvali tudi v ZZZS-ju, kjer menijo, da je njegova analiza pomanjkljiva. "ZZZS vedno več zdravstvenih storitev plačuje količinsko neomejeno, po t.i. dejanski realizaciji skladno s potrebami zavarovanih oseb. To velja od lanskega leta dalje tudi za prve preglede v vseh specialističnih ambulantah," zato ne morejo dodatnega denarja iz razpoložljivih 35 milijonov evrov nameniti za tovrstne preglede, pojasnjujejo v ZZZS-ju.

"Glede ugotovitve, da povečanje obsega programov za dodatnih 35 milijonov evrov ne odraža bremena posameznih bolezni pa pojasnjujemo, da to tudi ni možno oziroma smiselno, saj za obvladovanje vseh bolezni v letu 2018 namenjamo 2 milijardi evrov, največ za najtežje in najpogostejše bolezni, medtem, ko je dodatnih 35 milijonov evrov namenjenih le za nenujne, odložljive zdravstvene storitve, ki so predmet čakalnih dob. Tako na primer za zdravljenje rakavih bolezni ni namenjenih nobenih dodatnih finančnih sredstev, saj gre za prednostni zdravstveni program, ki je že vrsto let plačan količinsko neomejeno. Podobno velja tudi za operacije na srcu, zdravljenje možganske kapi in 35 drugih zdravstvenih storitev in dejavnosti," so še zapisali v ZZZS-ju in dodali, da so s predlogi za takšno razdelitev 35 milijonov evrov, kot jo je predlagal ZZZS, soglašali vsi partnerji v zdravstvu, torej tudi Ministrstvo za zdravje, Zdravniška zbornica Slovenije in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije.