Slovensko združenje za psihoterapijo in svetovanje, Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev Slovenije, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana in Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije so na današnji novinarski konferenci opozorili na slaba izhodišča v predlogu zakona.

Miran Možina z Univerze Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana je dejal, da predlog zakona ni dober. Po njegovih besedah se zatakne že pri definiciji psihoterapije, ki ni "niti strokovna niti pravno utemeljena". "Psihoterapevti bi se nekako mogli deliti na tiste, ki bodo lahko obravnavali duševne motnje, in tiste, ki ne," je ponazoril.

Nemogoče bi bilo nadzorovati delo

Dodal je, da bi bilo nemogoče nadzorovati delo kliničnih psihoterapevtov in terapevtov, kot ga predvideva zakon. "Depresija je ena najpogostejših motenj na svetu. Kdo bo tisti, ki bo kot inšpektor gledal pod prste navadnim psihoterapevtom, da ne bodo obravnavali depresij?" je orisal.

Opozoril je tudi, da po predlogu psihoterapevti ne bodo smeli delati v zdravstvu, saj tam zdravijo duševne motnje, po drugi strani pa v centrih za duševno zdravje trenutno izvajajo le svetovanje ljudem z duševnimi težavami. "Zdaj imamo obilico centrov za duševno zdravje, ki delajo točno to, kar naj bi se delalo zunaj zdravstva," je povedal in dodal, da gre za dvoja merila ministrstva.

"Ta zakon odslikava, da imamo ortodoksno linijo psihiatrov in ortodoksne klinične psihologe, ki hočejo na vsak način preprečiti, da bi se vključil še en poklicni profil v zdravstvo," je bil kritičen.

Pacienti, ki jim je hudo, iščejo pomoč v kateri koli obliki

Generalni sekretar Zveze organizacij pacientov Slovenije Gregor Cuzak je dejal, da pozdravljajo, da je končno prišlo do pogovora o predlogu zakona o psihoterapiji. Ob tem pa je poudaril, da pacienti, ko jim je hudo, iščejo pomoč v kateri koli obliki in so hvaležni za pomoč psihiatrov, psihologov, psihoterapevtov.

Glavna težava pa je, da je treba na nujno obravnavo čakati štiri leta. "Mi vidimo psihoterapevte kot dodatno moč," je dejal.

Predlog določa izobraževanje, ki ne nudi akademske izobrazbe

Sorodna novica Ob skrbi za zaščito uporabnikov tudi skomine po javnem denarju?

Tudi po besedah predsednice Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje Irene Kosovel so rešitve v predlogu zakona slabe, neoperativne in nesistemske. Predlog med drugim določa izobraževanje z usposabljanjem, ki ga izvajajo društva ali zasebni zavodi.

"Taka oblika izobraževanja ne nudi akademske stopnje izobrazbe, niti ne da javno veljavne listine, ampak je neka vrsta dokvalifikacije, kot smo jo imeli do zdaj," je opozorila. Dodala je, da zagovarjajo akademsko pot izobraževanja, torej tri leta dodiplomskega študija in dve leti magistrskega študija. Tako bi odprli tudi možnost brezplačnega študija.

Predlagajo tudi, da se z zakonom ustanovi poklicna zbornica, ki bi vodila register poklicev, podeljevala licence, vodila disciplinske postopke in etične komisije. "V vsakem primeru to ne more biti zasebno društvo, ki je prostovoljno, in ne more zagotavljati stalnosti in stabilnosti," je prepričana Kosovel.

Kaj je lajšanje težav in kaj zdravljenje težav?

Profesor zakonske in družinske terapije na ljubljanski Teološki fakulteti Robert Cvetek je navedel, da predlog za klinične psihoterapevte predvideva zdravljenje težav v duševnem zdravju, za psihoterapevte pa lajšanje težav v duševnem zdravju. "Nemogoče je določiti in ločiti, kaj je lajšanje težav in kaj zdravljenje težav v duševnem zdravju," je opozoril.

Dodal je, da v Sloveniji "ne najdemo skupnega jezika in namesto da bi podpirali drug drugega in nudili svoje znanje in sposobnost za čim boljšo oskrbo, kjer so potrebe ogromne, želimo druge onemogočiti s kakšno tehnikalijo glede regulacije".

Ministrstvo: Z regulacijo povečujemo dostopnost, varnost, kakovost in preglednost storitev

Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da so pri zakonu upoštevali stališča različnih deležnikov. "Z zakonsko ureditvijo področja psihoterapije bomo zagotovili, da bosta psihoterapevtska in klinična psihoterapevtska dejavnost zagotavljali čim večjo dobrobit za posameznika, in v največji možni meri zmanjšali tveganja za neustrezno in nestrokovno psihoterapevtsko obravnavo," so zapisali.

Dodali so še, da vzpostavljajo pogoje za akademizacijo poklica, "saj se določata potrebna vsebina in količina izobraževanja in usposabljanja, česar do zdaj ni bilo".

Poudarili so, da morajo visokošolski izvajalci pripraviti kakovosten in obsežen program, ter pridobiti strokoven kader, da bodo lahko program akreditirali. "Zakon ne predvideva, da program potrdi nosilec javnega pooblastila, ampak soglasje poda Ministrstvo za zdravje, kot to določa 32. člen Zakona o visokem šolstvu. Tudi drugi programi teoretičnega usposabljanja in izobraževanja se bodo morali certificirati, certifikacijo pa bo opravil nosilec javnega pooblastila," so pojasnili.

Zavrnili so očitke, da zakon preprečuje vstop psihoterapevtov na druga področja, kot sta na primer področje socialnega varstva ali šolstva. "Če omenjena sektorja zaznata potrebo po vključevanju teh poklicev, bosta lahko sistemizirala ta delovna mesta in jim s tem omogočila vstop za delo na tem področju," so zapisali.

Dodali so še, da ministrstvo pri pripravi zakonodaje sodeluje s stroko in ji je pripravljeno vedno prisluhniti. Trajanje javne razprave so podaljšali na dva meseca, do 31. avgusta 2024. Po njihovem mnenju je cilj javne obravnave, da vsi zainteresirani deležniki lahko podajo svoja mnenja. "Naš cilj je, da zakon zasleduje potrebe uporabnikov, zagotavlja kakovost psihoterapevtskih storitev in uvede regulacijo področja," so zaključili.