Kdor zobozdravnika potrebuje ob koncu tedna ali v nočnih urah, ga bo plačal, pa čeprav gre za nujno storitev in ima urejeno tako obvezno kot tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje. V Ljubljani deluje dežurna ambulanta v zdravstvenem domu na Metelkovi vsak dan do 19. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa do 16. Kasneje morajo bolniki tudi za nujne storitve seči v lasten žep, saj se delo zobozdravnikov ne financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ker ambulanto za svoje občane plačuje Mestna občina Ljubljana, prebivalci iz drugih občin plačajo tudi višje cene. Katarina Seršen, ki je pred časom zobozdravnika nujno potrebovala ob koncu tedna, pripoveduje, da je v dežurno ambulanto sicer prišla še pred koncem rednega delovnika, a so ji povedali, da na vrsti ne bo ob pravem času in naj se vrne, ko bodo storitve plačljive. "To se mi ne zdi prav, saj smo vendarle zavarovani podnevi in ponoči, vse dni v tednu," je povedala in storitve na koncu tudi plačala.

Do nujne zobozdravstvene oskrbe so pacienti sicer upravičeni, ko gre za hujše krvavitve ali poškodbe, otekline, ter ko je treba zob nujno izpuliti. "Bolečina ni nujno indikacija, da je storitev nujna," razloži nadzorni zobozdravnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Željko Valčić. "Storitev je nujna samo v primeru, ko bolečina traja več kot en dan in je ne morete odpraviti s protibolečinskimi zdravili," še dodaja. Prav tako zobozdravstvene storitve niso nujne, ko izpade zalivka, ko se prelomi proteza ali ima bolnik zobno gnilobo. "Karies ne nastane čez noč, od nekaj mesecev do nekaj let traja, preden začne boleti, tako ima bolnik možnost ukrepati že prej," je prepričan Valčić.

"Če storitev ni nujna, na pregled čakam tudi leto dni. Asistentka mi je že svetovala, naj vsakič rečem, da me boli, da bom prej na vrsti," pojasni naključna mimoidoča pred zdravstvenim domom na Metelkovi. Zobozdravnikov je sicer dovolj, da čakalnih dob ne bi smelo biti, je prepričan specialist ortodont Leon Herman. "V Evropi je približno 62 zobozdravnikov na 100 tisoč prebivalcev, v Sloveniji jih je nekaj čez 65, kar pomeni, da kapacitete so, vendar pa programov ni dovolj." Dodaja, da je celoten sistem slab. "Sistem po eni strani pacientom obljublja velik nabor pravic, finančnih sredstev za to pa enostavno ni."

Da ne pridejo na vrsto, je tudi ena od stalnih pritožb, naslovljenih na zastopnike bolnikovih pravic. "Motijo jih čakalne dobe med posameznimi obravnavami, ki so pogosto tudi od 2 do 3 mesece," pojasnjuje Duša Hlade Zore, zastopnica pacientovih pravic za Ljubljano. V zadnjih mesecih opaža vse več pritožb bolnikov, ki navajajo tudi, da mnogi zobozdravniki pacientu povedo, da bo veliko prej na vrsti, če k njemu pride kot samoplačnik. "Stavek, ki se ponavlja v vsaki takšni pritožbi bolnikov, je, kako naj recimo plačajo 2 tisoč evrov za protezo, ko pa imajo 500 evrov pokojnine," razloži Hlade Zoretova in doda, da na ta način ljudje zaradi sprva manjših težav na koncu ostanejo skoraj brez zob, saj z obiskom zobozdravnika odlašajo.

Doplačila so nujna, na drugi strani trdijo zobozdravniki. "Moramo se zavedati, da imamo standarde zavarovalnice iz leta 1980, vemo pa, da zobozdravstvo vse bolj uporablja nove tehnologije, imamo veliko novih materialov, novih sodobnih posegov, ki jih zahteva strokovna doktrina, sredstev za vse to pa je s strani zavarovalnice absolutno premalo," je povedala zobozdravnica Breda Tržan Makovec, ki ima svojo ambulanto, delno na koncesijo, v Dobrovi pri Polhovem Gradcu. Zdravstvena zavarovalnica jim za zalivko plača od 15 do 30 evrov. "Za puljenje zoba nam plačajo približno 12 evrov, kar je res sramotno nizko, vedno več imamo paradontalnih obolenj, ki zahtevajo poseben tretma, novi postopki zdravljenja in protetične rehabilitacije pa zahtevajo višja sredstva, ki jih zavarovalnica ne prizna," dodaja zobozdravnica, ki opaža, da je najteže upokojencem. Ti doplačil za obsežna zdravljenja, ki pridejo z leti in propadanjem zobovja, ne zmorejo.

Na ZZZS-ju pojasnjujejo, da je v pripravi Sprememba in dopolnitev pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Poleg preostalih sprememb naj bi bile brez doplačil za otroke, mladostnike, nosečnice in doječe matere vse bele zalivke, ki so zdaj v stranskem sektorju zobovja plačljive, v primerih nekaterih bolezni tudi zobni vsadki oziroma implantati. "V bodoče načrtujemo tudi dvig sredstev za oralno zdravje in takrat bo mogoče doseči tudi to, da bodo bele zalivke standard," je povedal Željko Valčić. Sredstva, ki jih zdravstvena zavarovalnica namenja za zobozdravstvo, se sicer v zadnjih letih povečujejo, in sicer s 120 milijonov leta 2014 na dobrih 131 v letošnjem letu. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo leta 2015 iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za opravljanje zobozdravstvenih storitev namenjeno 5,5 odstotka sredstev, pomemben delež pa je krilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Gospodinjstva pa so za storitve, ki ne spadajo v obseg pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in jih tudi dopolnilno zavarovanje ne krije, leta 2014 namenila 13 odstotkov tekočih izdatkov za zdravstvo, delež za ambulantno zobozdravstveno oskrbo je znašal 8 % neposrednih plačil iz žepa.

Oralno zdravje Slovencev pa se, kljub temu da mnogi ne zmorejo doplačil, v zadnjih desetletjih vseeno izboljšuje, predvsem zaradi ozaveščenosti, da je za zobe treba skrbeti in da vplivajo na zdravje celotnega telesa. Po raziskavi, ki so jo vsakih 5 let izvajali od leta 1987 do danes, je opaziti bistveno izboljšanje zobnega zdravja 12-letne mladine. Zadnji podatki iz lanskega leta kažejo, da je delež mladih s kariesom najnižji do sedaj in da delež 12-letnikov brez kariesa znaša 42 odstotkov. Podatki za druge starostne skupine v Sloveniji na državni ravni niso znani. A zobozdravniki svarijo, da se sedanje stanje lahko hitro poslabša, če ne bo sredstev za preventivne programe.

Več v Tedniku, ob 20. uri na 1. programu TV Slovenija.