Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel se je sešla z direktorji zdravstvenih domov in se seznanila s potekom dela v zdravstvenih domovih. "80 odstotkov bolniških listov se po domovih v povprečju redno opravlja, drugi pa razmišljajo, kako pač to načeti," je po poročanju Radia Slovenija ministrica pojasnila glede izdaje bolniških listov.

"V nekaterih zdravstvenih domovih je umikov soglasij veliko, v nekaterih jih tako rekoč ni," je pojasnila ministrica. Večinoma pa se bo preklic soglasij uveljavil po 30 dneh, zato bi težava lahko nastala s 1. marcem, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Glede organizacije dela po uveljavitvi preklica soglasij zdravnikov se z direktorji niso dogovorili, saj je to odvisno od velikosti vsakega zdravstvenega doma. Direktorji bodo po njenih besedah do marca skušali najti najboljšo možnost organizacije, prioriteta je zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva.

"To seveda lahko pomeni zmanjšanje dostopnosti, lahko se bo v ta namen zaprla kakšna ambulanta," je pojasnila. Vseeno naj bi direktorji s primarne ravni zdravstva poročali, da so zdravniki "res zavzeti", da se trudijo in da od bolnikov prav v času stavke prejemajo številne pohvale glede dostopnosti.

Kako se bo prilagodil Zdravstveni dom Postojna

Če bo do uveljavitve preklicanih soglasij z marcem res prišlo, bodo morali na primarni ravni zdravstva zapirati ambulante z namenom zagotavljanja nujne medicinske pomoči, je v izjavi medijem opozorila tudi direktorica Zdravstvenega doma Postojna Irena Vatovec. Želi si dogovora, sploh ker so ambulante ob sezoni respiratornih obolenj zelo obremenjene.

V ZD-ju Postojna je po njenih besedah soglasje za nadurno delo preklicalo 70 odstotkov zdravnikov. Reorganizacija dela bo neizogibna, težave pričakujejo na pediatriji, saj jim primanjkuje pediatrov. Bi pa v družinskih ambulantah delo denimo lahko potekalo tako, da bi bil družinski zdravnik, ki bi ponoči dežural za potrebe zagotavljanja nujne medicinske pomoči, naslednji dan prost. Tako bi ambulante družinske medicine delovale v omejenem obsegu, česar si Vatovec ne želi.

Na vprašanje, ali v ZD-ju Postojna razmišljajo o preklicih soglasij zdravnikom za delo v drugih ustanovah, je odgovorila, da zdravniki na primarni ravni večinoma ne delajo v drugih ustanovah. Nekateri zdravniki, ki delajo v urgentni dejavnosti, pa pomagajo sosednjim enotam. Tem soglasij ne bi preklicali, saj bi se zato sosednja enota spopadala s težavami, kar ni njihov cilj, je pojasnila.

Nekatere bolnišnice so medtem že napovedale, da bodo svojim zdravnikom, ki so preklicali soglasja za nadurno delo, preklicale soglasja za delo pri drugih izvajalcih. To pa skrbi direktorje zdravstvenih domov, saj denimo nekateri radiologi občasno delajo tudi v zdravstvenih domovih, je opozorila ministrica.

Take težave bi imeli tudi v ZD-ju Postojna, po besedah direktorice bi odpadla zdravstvena dejavnost ortopedije, kirurgije in pulmologije, saj bi ostali brez zdravnikov, ki trenutno opravljajo to dejavnost.

Na sestanku so po besedah Valentine Prevolnik Rupel od direktorjev skušali izvedeti tudi, kako v njihovih zdravstvenih domovih potekata odpiranje in zaključevanje bolniških listov. V povprečju v 80 odstotkih zdravstvenih domov urejanje bolniških odsotnosti pacientov poteka tekoče, v drugih domovih pa razmišljajo, kako to urediti, je pojasnila. Direktorji se v teh zdravstvenih domovih pogovarjajo z zdravniki in še vedno upajo, da bodo to rešili, je dodala.
Na vprašanje, koliko časa bo ob uveljavitvi umika soglasij zdravnikov za nadurno delo zdržal slovenski zdravstveni sistem, je ministrica ocenila, da je to odvisno od števila preklicanih soglasij. Računa, da bodo vse podatke prejeli do petka, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Sicer pa so po besedah Valentine Prevolnik Rupel na sestanku z direktorji zdravstvenih domov govorili tudi o uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, v povezavi z uredbo pa so govorili tudi o satelitskih urgentnih centrih. Kateri zdravstveni domovi bodo postali satelitski urgentni centri, je že znano, a bo ministrica o tem spregovorila, ko bo uredba sprejeta, predvidoma v prihodnjih dneh.

Predstavnik ministrstva za zdravje je na sestanku sicer povedal, da je reorganizacija nujne medicinske pomoči z uvedbo satelitskih urgentnih centrov predvidena do polovice letošnjega leta, je medijem pojasnila direktorica ZD Sevnica Vladimira Tomšič.

Preklic soglasij za delo pri drugih delodajalcih lahko povzroči težave

Preklici soglasij zdravnikov za nadurno delo, ki bodo v večini primerov začeli veljati v 30 dneh, bodo marsikateremu zdravstvenemu zavodu povzročili velike težave pri organizaciji dela. Dodatno skrb pa povzroča tudi napoved preklica soglasij za delo pri drugih delodajalcih, kar bi v primeru ptujske bolnišnice in mariborskega zdravstvenega doma močno okrnilo zdravstveno oskrbo, je poročal Radio Slovenija.

V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj je bil po poročanju Radia Slovenija že pred zaostritvijo zdravniške stavke izpad posegov in obravnav. "Ambulantnega ni bilo veliko, do pet odstotkov. Operativa pa nam zelo peša, zdaj imamo nekje do 30 odstotkov izpada, in če se bo to nadaljevalo naslednji teden, bo izpad že pri 50 odstotkih," je poudaril vršilec dolžnosti direktorja Aleksander Voda. Od 47 zdravnikov s soglasjem za nadurno delo je umik le tega zahtevala polovica. Ob izteku 30 dni bo zato ponekod ogrožena 24-urna nujna zdravstvena pomoč.

"Marca se ne bo se dalo organizirati niti nujne medicinske pomoči," opozarja Voda. Tudi zaradi tega, ker 30 odstotkov dela opravijo zunanji izvajalci, ki bi jim matične ustanove lahko preklicale soglasja za delo pri drugih delodajalcih.

Od zunanjih izvajalcev, predvsem iz UKC-ja Maribor, pa je odvisno tudi delovanje specialističnih ambulant v mariborskem zdravstvenem domu.

"Vsak preklic soglasja pomeni, da ti ljudje ne bodo mogli pri nas delati, in te ambulante bodo stale," izpostavlja direktor Jernej Završnik, ki prav tako poziva, da vlada in Fides do začetka marca najdeta rešitev, še poroča Radio Slovenija.

Ali lahko stavkajoči zdravniki opravljajo delo pri drugih delodajalcih?

Poslanci Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel pozivajo, naj preveri, ali še vedno obstaja pravna podlaga za veljavnost soglasij zdravnikom za opravljanje dela pri drugih izvajalcih.

V pobudi so koalicijski poslanci opozorili, da posledice dejanj stavkajočih zdravnikov in zobozdravnikov v največji meri čutijo najranljivejši, pacientke in pacienti, saj zaostrovanje stavke vpliva na njihovo zdravje in življenje.

"V javnosti se že pojavljajo opozorila o številnih zlorabah, med drugim naj bi zdravniki zavračali obravnavo pacientov v okviru svoje službe v javnih zdravstvenih zavodih in jih celo napotovali v svoje zasebne ordinacije, kjer jim ponujajo samoplačniške storitve," so navedli.

Zaslužek na račun rušenja javnega zdravstva je stavkajočim zdravnikom in zobozdravnikom po navedbah koalicijskih poslancev omogočen prek podanih soglasij za opravljanje dela pri drugem izvajalcu ali za delo kot samostojnim izvajalcem, ki so urejena v zakonu o zdravstveni dejavnosti.

Soglasje k takemu opravljanju dela mora podati direktor javnega zdravstvenega zavoda za največ 12 mesecev, in sicer vedno, kadar so izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji. Med drugim zdravstveni delavec, ki se mu soglasje poda, ne sme odklanjati nadurnega dela, pripravljenosti in morebitnih drugih oblik dela v javnem zdravstvenem zavodu.

Koalicijski poslanci so v pobudi spomnili na besede predstavnikov Fidesa, da naj bi soglasje za nadurno delo umaknila že več kot polovica zdravnikov in zobozdravnikov, ob tem pa direktorji javnih zdravstvenih zavodov že opozarjajo na motnje pri izvajanju delovnih procesov.

Zato so na ministrstvo za zdravje naslovili pobudo, naj preveri, ali glede na omenjene informacije o preklicu soglasij za nadurno delo še vedno obstaja pravna podlaga za veljavnost soglasij za opravljanje dela pri drugih izvajalcih ali da zdravnik dela tudi kot samostojni izvajalec.

V pobudi ministrstvu koalicijski poslanci predlagajo tudi, naj s pripravljeno pravno podlago seznani vse direktorje javnih zdravstvenih zavodov in svete zavodov, v pristojnosti katerih je organizacija dela in posledično tudi podeljevanje soglasij za opravljanje dela pri drugem izvajalcu.

Poslanka Svobode Tamara Kozlovič je pojasnila, da ministrstvo sicer neposredne pristojnosti glede soglasij zdravnikov za delo pri drugih izvajalcih nima, saj so direktorji pri tem samostojni.

Ministrstvu koalicijski poslanci predlagajo še, naj direktorje javnih zdravstvenih zavodov opozori na dosledno spoštovanje zakonske prepovedi konkurenčne dejavnosti, ki velja tako po zakonu o delovnih razmerjih kot po zakonu o gospodarskih službah. V okviru tega naj ministrstvo preveri, ali direktorji javnih zdravstvenih zavodov pravilno tolmačijo konkurenčno klavzulo, in po potrebi izda enotne smernice ali vsaj dopolni in v skladu z v vmesnem času sprejeto zakonodajo dopolni dokument, ki je objavljen na spletni strani ministrstva za zdravje.

Gantar: Želja vseh nas je, da se stavka čim prej konča

Strokovni direktor izolske bolnišnice Tomaž Gantar je glede umikov soglasij za zdravniška dežurstva povedal, da se bodo na to pripravili, če se bo to zgodilo. "Dovolj časa imamo na razpolago, da bi bilo delo nemoteno, pa je seveda nemogoče," je dejal.

Kar se tiče soglasij za delo pri drugih zdravstvenih izvajalcih, je povedal, da so ta vezana predvsem obseg dela, ki ga mora vsak opraviti v okviru svojega časa.

"Ko bomo prisiljeni v drugačen način dela, kar pomeni, da bo to delo dopoldne, ponoči, v nekih izmenah in v nobenem primeru ne bi bilo možno delo pri drugih delodajalcih," je pojasnil in dodal, da si težko predstavlja način dela, da bi nekdo delal običajno kot doslej ali pa prevzemal celo v večji meri dodaten obseg dela na račun tistih, ki so odvzeli soglasje: "To se seveda na daljši rok ne izide in bo treba najti drugačno rešitev. Dejstvo je, da je zdravnikov v državi premalo, enako velja za našo bolnišnico, tudi drugih zdravstvenih delavcev." Gantar več težav pričakuje na manjših bolnišničnih oddelkih.

"V tem obdobju je odpadlo nekje štiri do pet odstotkov ambulantnih pregledov, kar konkretno pomeni okrog 230. To je recimo v povprečju tretjina dnevnih obravnav in nekaj pod osem odstotkov drugih nenujnih posegov. Te številke se kopičijo z vsakim dnem, tako da ima tudi ta del stavke posledice. Dlje kot bo trajalo, težje bomo zagotavljali nove termine in želja vseh nas in verjamem, da tudi drugih zdravnikov je, da se to pač čim prej neha. Mislim, da so to težke razmere za vse, za bolnike in tudi za zaposlene," je še poudaril.

Potrebna reforma zdravstvenega sistema

Predsednici Zveze organizacij pacientov Slovenije Štefanija L. Zlobec in Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović sta razpravljali o širših razlogih za stavko in soglašali, da je nujen širši dialog vseh deležnikov v zdravstvu. Pri tem sta s svojimi predlogi pripravljeni sodelovati in se pogovarjati z obema stranema.

Iz zveze organizacij pacientov so sporočili, da širši razlogi za stavko niso samo vprašanje plač, temveč tudi potrebna reforma zdravstvenega sistema. Zveza in zbornica sta zato za izhod iz stavke pripravljeni pomagati Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides in ministrstvu za zdravje.

Nadaljevanje pogajanj s Fidesom

Po napovedih se bodo nadaljevala pogajanja med vladno pogajalsko skupino ter Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides.

Namestnik vodje vladne pogajalske skupine Denis Kordež je po srednih pogajanjih s sindikatom Fides povedal, da sta strani razpravljali o različnih stvareh, a na žalost nista toliko zbližali stališč, da bi lahko rekli, da se stavka končuje.

Predsednik Fidesa Damjan Polh pa je v sredo dejal, da strani nista našli novih sklepov, zato so predlagali nadaljevanje pogajanj danes. Na vprašanje, ali torej pogajanja postajajo intenzivnejša, je odgovoril, da je to želja Fidesa, saj stavka poteka že tretji teden. "Mislim, da izčrpava vse nas – državljane, zdravnike, pa tudi vlada mislim, da ni preveč zadovoljna z našimi nastopi," je ocenil.

Sindikat Fides je 15. januarja začel stavko, ki bo trajala do preklica. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.