Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je prejšnji teden napovedala, da bodo na sestankih z vodstvi zdravstvenih ustanov govorili o protokolu za urejanje čakalnih seznamov. Po srečanjih z direktorji zdravstvenih domov in bolnišnic ni dajala izjav, to naj bi po napovedih storila v torek, ko se bo sešla še z vodstvi bolnišnic na terciarni ravni, torej tudi obeh univerzitetnih kliničnih centrov. Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Helena Lovinčič, sicer kaže, da sta bili s povedanim na sestankih zadovoljni obe strani. Vodstva bolnišnic so namreč ocenila, da gredo načrtovani koraki ministrstva v pravo smer.

Kot je medijem povedal direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre, jim je ministrica na kratko predstavila ukrepe na področju skrajševanja čakalnih dob. Gre za to, da lahko zdravnik napiše bolniku, ki recimo zboli za sladkorno boleznijo, le eno napotnico, je pojasnil. "V preteklosti se je dogajalo, da je pacient opravil tri preglede v urgentni diabetološki ambulanti pri različnih izvajalcih. To preprosto ne gre – to pomeni, da je za eno storitev zasedel tri mesta, po drugi strani pa drugi pacienti niso prišli na vrsto," je opozoril Lavre.

Ob tem je omenil tudi razmislek o ukinitvi napotnice s stopnjo zelo hitro, ker se nujne storitve opravijo v urgentnih centrih ali urgentnih ambulantah, tako da bi ostali samo še stopnji nujnosti hitro in redno. Po Lavretovem mnenju gre za korake v pravo smer, da se stabilizira sistem in da bolniki dobijo zdravstveno storitev, ko jo potrebujejo. Predloge po njegovih besedah trenutno obravnava delovna skupina, meni pa, da bi jih bilo mogoče uveljaviti do konca leta.

Načrti za reorganizacijo nujne medicinske pomoči

Sorodna novica Prevolnik Rupel verjame v dobro sodelovanje s strateškim svetom, z Brecljem se je že sestala

Na sestanku je bil po besedah v. d. direktorja jeseniške bolnišnice Petre Rupar govor tudi o nujni medicinski pomoči in načinu poslovanja in načrtovanja dela javnih zdravstvenih zavodov. Kot je navedla, gre pri nujni medicinski pomoči za nadaljevanje koncepta, ki je bil sprejet v preteklem obdobju, "morda z drugačnim pogledom na organizacijo v celotni Sloveniji". "Predvsem je sprejeto, da imajo posamezne regije svoje specifičnosti, ki jih bo pri organizaciji nujne medicinske pomoči treba upoštevati. In to je pozitivno," je poudarila.

"Mi dolgoročno pričakujemo, da bodo urgentni centri najverjetneje še bolj obremenjeni. Prav s te strani se mi zdi, da je bil narejen neki okviren dvostopenjski pristop – kako po nepotrebnem ne obremenjevati urgentnih centrov s stvarmi, ki dejansko niso nujne, hkrati pa poskrbeti, da se tudi za te primere poskrbi v ustreznem časovnem roku," je ob tem v izjavi za Radio Slovenija pojasnila pomočnica direktorja za zdravstveno nego jeseniške bolnišnice Mojca Strgar Ravnik.

Nardin: Treba je najti vzvode za nagrajevanje tistih, ki delajo več

Direktor izolske bolnišnice Radivoj Nardin pa je izpostavil, da v zdravstvu ni hitrih sprememb. Po njegovih besedah je slovensko zdravstvo dobro in bi ga želeli kot takega ohraniti. Njihova želja pa je, da imajo jasna navodila, kaj bodo delali in kako nagrajevati zdravnike in druge zaposlene, da bodo motivirani in ne bodo odhajali drugam.

"Ljudje ne gredo iz Slovenije delat v Dubaj ali kam drugam zaradi lepšega, ampak gredo zato, ker dobijo boljše plačilo. Treba je povedati, da so zdravniki v Sloveniji primerljivo plačani z našo okolico, denimo Italijo in Avstrijo. Mislim, da je prav, da tako tudi ostane, treba je najti le vzvode, da bodo ljudje, ki delajo več, tudi bolj motivirani in da bodo dobili tudi višje plačilo," je dejal v izjavi za medije.