Kot so za STA pojasnili v javnem podjetju Voka Snaga, se koncentracije teh spojin, ki sodijo med novodobne kemikalije v pitni vodi, v Ljubljani gibljejo do 0,2 mikrograma na liter, v splošnem pa manj, zaznavajo pa jih v vseh vodnih virih z urbanim zaledjem.

"Koncentracije so še nizke oziroma v sledovih, vendarle pa se onesnaževala širijo do te mere, da se že kaže kot značilno onesnaženje, katerega trend je treba ustaviti," so poudarili. Nadaljnje naraščanje bi lahko po njihovih besedah zahtevalo uvajanje zahtevnejših ukrepov in s tem dodatno obremenilo uporabnike in gospodarstvo.

Kot so navedli, gre za vrsto onesnaževal, ki do zdaj še ni bila prisotna v okolju v taki meri, da bi predstavljala očitno nevarnost kopičenja v organizmih. Posledično zato v svetovnem merilu še niso bile v ustreznem obsegu izvedene raziskave o njihovi toksičnosti in tveganjih za zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) prav tako še ni določila mejnih vrednosti, ki naj bi še bile varne za snovi iz te skupine v pitni vodi. Je pa te do zdaj edina določila Danska, in sicer 20 mikrogramov na liter vode za odraslo populacijo.

Kot izpostavljajo v Voki Snaga, je treba zaradi neobstoječih mejnih vrednosti te snovi obravnavati "samo kot potencialno nevarno snov, kar pomeni, da je treba preprečiti trend naraščanja prisotnosti te snovi v podzemni vodi".

Tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da prisotnost benzotriazolov v pitni vodi ni zaželena. "Če jih v podzemni oziroma pitni vodi zaznamo, je treba koncentracijo skrbno spremljati in ugotoviti potencialne vire onesnaženja. Onesnaženje je treba zmanjšati na najmanjšo mogočo mero," so pojasnili za STA.

Ugotoviti je treba, od kod prihaja onesnaženje

Da bi obrnili ta trend, v Voki Snaga rešitev vidijo v tem, da se pravočasno ugotovi, pri uporabi katerih snovi prihaja do izgub onesnaževal v okolju, ki so v neskladju z zakonodajo ali akti, ki izvirajo iz nje, kot so okoljevarstvena dovoljenja, in te izpuste ustaviti. "Če pristojne institucije ugotovijo, da neskladij z zakonodajo ni, pa je treba to nemudoma spremeniti tako, da bo mogoče preprečiti nadaljnje obremenitve okolja," so navedli.

Prisotnost benzotriazolov pri upravljavcu ljubljanskega vodovoda trenutno merijo le v občasnih nadzorih, saj ti niso na seznamu kemijskih parametrov, za katere zakonodaja določa redno spremljanje v državnem monitoringu pitne vode. Na vprašanje, ali bodo morebiti v prihodnje povečali pogostost izvajanja teh meritev, pa so odgovorili, da bodo to storili, če se bo pokazalo, da obstaja verjetnost za povečevanje koncentracij na območju črpališč pitne vode.

Trenutno, kot so poudarili, kazalcev za to ni. Da so koncentracije, ki jih je Voka Snaga zaznala v pitni vodi, pod smerno vrednostjo, ki jo je doslej kot edina določila Danska, pa so pojasnili na NIJZ-ju.

"Naše odločitve vedno temeljijo na oceni tveganja, niso naključne in temeljijo na dolgoletnih raziskavah in spoznanjih o hidrogeoloških in hidrokemijskih lastnostih vodnih virov," zagotavljajo v Voki Snaga.

Državni monitoring dopolnjuje notranji nadzor

Pri NIJZ-ju pa opozarjajo, da poleg državnega monitoriga pitne vode obstaja tudi notranji nadzor, ki so ga dolžni izvajati upravljavci vodovodov. "Ti morajo v okviru notranjega nadzora prepoznati vsa tveganja, ki lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Na tistih območjih, kjer upravljavci sumijo, da bi to onesnaževalo lahko bilo prisotno v virih pitne vode za njihove vodooskrbne sisteme, so dolžni te snovi ugotavljati in spremljati v njihovem notranjem nadzoru," so poudarili.

K temu so dodali, da na verjetnost navedenih akutnih posledic za zdravje ključno vpliva količina zaužitih benzotriazolov. O posledicah dolgotrajne izpostavljenosti nizkim koncentracijam substanc iz skupine benzotriazolov za zdravje ljudi pa na NIJZ-ju trenutno še nimajo dovolj podatkov.

Po pojasnilih NIJZ-ja so benzotriazoli znana novodobna onesnaževala urbanega okolja. Gre za spojine, ki imajo široko uporabo in so zaviralci korozije, uporabljajo pa se v hladilnih tekočinah, farmacevtski industriji, kozmetiki, čistilih in so UV-stabilizatorji.

Raziskave, s katerimi so seznanjeni na NIJZ-ju, kažejo, da vplivajo na ledvice, jetra, maternico, prostato, bezgavke, kostni mozeg in rakotvornost. Obenem so strupene pri zaužitju in v stiku s kožo, povzročajo hudo draženje oči, so škodljivi pri vdihavanju in lahko povzročijo poškodbe organov pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti. Gre tudi za snovi, za katere so raziskave pokazale, da so škodljive za vodne organizme.