Večina nas tudi ne ve, da se pri izdelavi oblačil uporablja skoraj 2000 vrst kemikalij. Nekatere od teh ostanejo v oblačilih, čeprav bi jih bilo treba odstraniti, opozarjajo strokovnjaki. Ob vseprisotnosti kemikalij v našem vsakdanu se tako počasi in po malem zastrupljamo tudi z oblačili.

Na kemikalije v oblačilih nas z obsežno kampanjo Detox že več let opozarja Greenpeace. Pred štirimi leti je še posebej opozoril, da Kitajska ostaja največji proizvajalec tekstila in hkrati tudi največji uporabnik kemikalij na svetu, zato je kitajsko vlado pozval, naj pomaga ustaviti uporabo nevarnih kemikalij v tekstilni industriji. Od vodilnih svetovnih znamk oblačil je tudi zahteval, da se podjetja zavežejo k prenehanju uporabe vseh nevarnih kemikalij do leta 2020. O tem, da tudi oblačila v slovenskih trgovinah niso povsem varna, priča izpoved prodajalke, zaposlene v eni večjih slovenskih trgovin s tekstilom: »Pred tednom dni smo dobili dostavo. Oblačila so bila pakirana posebej v vrečkah. Odprli smo jih, dali na obešalnike. Čez nekaj dni sem opazila, da imam po dlaneh izpuščaje. Začeli so me srbeti, koža je postala suha in popokala, pojavila se je kri. Ugotovila sem, da je bilo zaradi tega. Prej smo imeli stare artikle, zdaj pa smo dobili čisto nove. Očitno je bila drugačna sestavina. Za stranke to ni bilo ravno lepo. V trgovini razen kreme ne smemo imeti zaščite. V skladišču pa imamo lahko zaščitne rokavice.«
Največ uvažamo iz Italije, Kitajske, Hrvaške in Nemčije
Pri izdelavi oblačil uporabljajo skoraj 2000 vrst kemikalij. Nekatere od teh ostanejo v oblačilu, čeprav bi jih bilo treba odstraniti, opozarjajo strokovnjaki. »Lahko gre za nekatera azo barvila, med njimi so tudi zelo škodljiva, saj na ultravijolični svetlobi ali v telesu razpadejo na zelo škodljive aromatske amine, ki so rakotvorni in škodljivi za številne organe,« opozarja Viviana Golja iz Centra za zdravstveno ekologijo NIJZ. V Evropi so taka barvila prepovedana, vendar ogromne količine tekstila v ladijskih zabojnikih k nam prihajajo tudi z drugih celin. Slovenija je v prvih 11 mesecih lanskega leta uvozila 75 000 ton preje, tkanin in tekstilnih izdelkov, in to največ iz Italije, Kitajske, Hrvaške in Nemčije. Na vprašanje, koliko blaga pregledajo inšpektorji Urada za kemikalije, Vesna Novak odgovarja: »Ne govorimo o tonaži, ampak o kosih v prodaji. Lani smo tako vzorčili 50 izdelkov, tri leta prej 10, leta 2011 pa 50.« V zadnjih desetih letih niso našli niti enega neustreznega vzorca. Če bi ga, bi odgovorne kaznovali z globo 2000 evrov.
Kaj vse najdemo v oblačilih in kako kemikalije vplivajo na naše zdravje
»Včasih je tekstil obdelan tudi z različnimi biocidi, zato da oblačila, če dolgo čakajo v skladišču, ne začnejo plesneti. In taka oblačila potem dražijo kožo in sluznico,« pojasni Viviana Golja. Oblačila lahko vsebujejo tudi nanodelce, ftalate, formaldehid v sredstvih proti mečkanju in ostanke težkih kovin. Lahko so tudi obdelana s snovmi, ki delujejo na odboj vode, denimo oblačila za zunanjo uporabo. »Taka oblačila lahko vsebujejo snovi, ki dolgo ostanejo v telesu in so tudi rakotvorne, so hormonski motilci, motilci imunskega sistema in škodljiva za telesne organe,« še opozori sogovornica. Na inštitutu za javno zdravje zato potrošnikom svetujejo, naj vsako novo oblačilo pred nošenjem vsaj enkrat operejo. »Tudi tista oblačila, ki niso namenjena zunanji uporabi, naj potrošniki ne nosijo v stiku s kožo. Pogledajo naj tudi, ali ima oblačilo oznako EKO text 100, kar pomeni, da ne vsebuje nobene kemikalije.«
Kako varna so oblačila za najmlajše?
Greenpeace je s kampanjo Male pošasti pred nekaj leti analiziral tudi otroška oblačila priznanih blagovnih znamk iz 25 držav, saj so otroci najbolj ranljiva in dovzetna skupina uporabnikov. Analiza je pokazala vsebnost nevarnih kemikalij tudi v tekstilnih izdelkih za otroke, med nevarnimi snovmi pa so med drugim zaznali ftalate, tj. kemikalije, ki mehčajo plastiko in pri previsoki koncentraciji lahko škodljivo vplivajo na plodnost in tudi na nerojenega otroka. Odkrili so tudi perfluorirane kemikalije, ki jih uporabljajo predvsem pri vodoodbojnem tekstilu, znani pa so tudi kot hormonski motilci in rakotvorne snovi, ter številne druge potencialno nevarne kemikalije. Zato so se v redakciji oddaje Koda odločili za svojevrsten poskus. Pri nekaj večjih mednarodnih trgovcih, ki poslujejo tudi pri nas, so kupili štiri tekstilne izdelke za najmlajše in jih posredovali Kemijskemu inštitutu, kjer bodo analizirali vsebnost kovin v njih. Izsledke analize bodo predstavili v eni izmed prihodnjih oddaj.
V današnji Kodi
Zakaj Greenpeace v vsaki raziskavi odkrije vrsto strupenih kemikalij v oblačilih, Urad RS za kemikalije pa v desetih letih ni odkril niti enega »neustreznega« vzorca? Je v Sloveniji dovolj nadzora, če omenjeni urad vsako leto pregleda le nekaj deset kosov oblačil? Kdo bo zaščitil prodajalce, ki so izpostavljeni strupenim snovem? Kako varna so otroška oblačila? To je le nekaj vprašanj, ki jih bodo gostom ‒ dr. Petri Forte Tavčar z Naravoslovnotehniške fakultete, prim. dr. Luciji Perharič z Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja in direktorju Urada RS za kemikalije mag. Alojzu Grabnerju ‒ postavili v oddaji Koda, ki si jo lahko ogledate danes, 12. marca ob 17.30, na TV Slovenija 1.