Naslednik projekta, NIJZ, je bil delno uspešen pri doseganju vsebinskih, ni pa bil uspešen pri doseganju terminskih ciljev. Projekt eZdravje sicer sestavlja 20 informacijskih rešitev, ki naj bi v zdravstvo prinesle večjo varnost in kakovost.

Računsko sodišče je leta 2013 prvič revidiralo poslovanje ministrstva pri izvajanju tega projekta in izreklo mnenje, da ministrstvo pri tem ni bilo uspešno.

V ponovni reviziji, ki je obsegala obdobje od 20. marca 2014 do konca leta 2016, je Računsko sodišče preverilo nadaljevanje izvajanja projekta, in sicer pri ministrstvu in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je 1. decembra 2015 prevzel projekt v upravljanje.

Računsko sodišče ugotavlja, da je ministrstvo vzpostavilo predvidene informacijske rešitve in druge rezultate projekta eZdravje, vendar ni zagotovilo, da bi se vsi rezultati projekta tudi uporabljali, prav tako je projekt večkrat spremenilo brez utemeljitve.

Poleg tega navedbe ministrstva glede statusa projekta eZdravje niso v celoti odražale dejanskega stanja. Ob predaji rezultatov na NIJZ-ju je bila večina že razvitih rešitev še vedno v omejeni uporabi ali pa še niso bile v uporabi.

NIJZ je po prevzemu rezultatov projekta eZdravje izvedel vrsto dejavnosti za širitev uporabe informacijskih rešitev in tudi dosegel napredek, ugotavlja sodišče. Do konca obdobja, na katerega se nanaša revizija, je bilo sedem informacijskih rešitev eZdravja v polni uporabi, deset jih je bilo v omejeni uporabi, tri pa še niso bile v uporabi.

Zdravniki niso vodili registra cepljenja
Računsko sodišče ugotavlja neuporabo elektronskega registra cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju (eRCO), saj zdravniki niso vodili podatkov.

Pri elektronskem naročanju na zdravstvene storitve (eNaročanje), ki je priložnost za pregled čakalnih dob, Računsko sodišče ugotavlja omejeno uporabo in napačne podatke o čakalnih dobah, prav tako nezadostno vključenost izvajalcev zdravstvene dejavnosti.

Slaba izmenjava podatkov
Računsko sodišče tudi ni zadovoljno z izmenjavo radioloških gradiv med zdravniki (Teleradiologija), saj ugotavlja skromno uporabo, nerešena vprašanja o organizaciji dela in tudi to, da so bolniki morali sami skrbeti za prenos radioloških posnetkov.

Prav tako zdravniki niso elektronsko izmenjevali podatkov o bolnikih v okviru centralnega registra, čeprav ta predstavlja priložnost za celovit vpogled v zdravstveno stanje bolnika, ugotavlja sodišče.

Do januarja 2017 tudi ni bil mogoč dostop do portala zVem, ki bi bolniku omogočal vpogled v lastne zdravstvene podatke, imajo pa bolniki to možnost od januarja 2017, skupaj z dostopom do eRecepta in uporabe eNaročanja.

Priporočila revizorjev
Računsko sodišče od ministrstva in NIJZ-ja ni zahtevalo predložitve odzivnega poročila, ker so bile že med revizijo, kjer je bilo mogoče, odpravljene razkrite nesmotrnosti oziroma sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi. Je pa sodišče ministrstvu in NIJZ-ju podalo več priporočil.

Sodišče priporoča NIJZ-ju, da pripravi in potrdi strateški načrt nadaljnjega razvoja projekta eZdravja in da naj skupaj z ministrstvom prouči možnosti za povečanje uporabe informacijskih rešitev.

Ministrstvu pa priporoča, naj opredeli postopke ravnanja, ko izvajalci niso pripravljeni uporabljati informacijskih rešitev eZdravja, za prihodnje projekte pa naj uvede celovito metodologijo projektnega vodenja.

Po mnenju ministrstva za zdravje iz leta 2013 bo za vzpostavitev in delovanje projekta eZdravje do leta 2023 potrebnih 57,7 milijona evrov. Med letoma 2014—2016 je ministrstvo za projekt izplačalo 13,9 milijona evrov.

Računsko sodišče kot primere dobre prakse projekta izpostavlja videoposvetovanje na daljavo z nevrologi v urgentnih primerih (Telekap) in izdajo elektronskih receptov za zdravila (eRecept).