Dr. Maja Primic Žakelj, vodja epidemiologije in republiškega registra raka ter predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, opominja, da lahko breme raka z zdravim življenjskim slogom zmanjšamo tudi za 30 odstotkov. Gre za, pojasnjuje, sledenje enajstim nasvetom evropskega kodeksa proti raku, ki navajajo napotke, kot so: zmanjševanje oz. prenehanje kajenja, vzdrževanje primerne telesne teže, povečanje telesne dejavnosti, pogostejše uživanje sadja in zelenjave ter manj hrane, ki vsebuje maščobe živalskega izvora, izogibanje alkoholu, neizpostavljanje soncu itd.

V registru raka sicer ugotavljajo, da za rakom zboli vedno več ljudi, ob tem pa ne pričakujejo, da bo število upadlo, saj "je rak v glavnem bolezen starejših, teh pa je vedno več". Pri tem pravi, da se čakalne vrste ustvarjajo tudi zato, ker na onkološki inštitut posledično prihaja vedno več bolnikov, "temu pa ne sledi število osebja, še manj obsevalnih aparatur".

Raku se je, sodeč po statističnih podatkih, v današnjem svetu skoraj nemogoče izogniti. Kaj je po vašem mnenju tista "čudežna formula", ki pomaga preprečevati raka?
Ravno nasprotno, statistični podatki oz. podatki epidemioloških raziskav neizpodbitno kažejo, da je mogoče z upoštevanjem nasvetov Evropskega kodeksa proti raku, ki so pravzaprav nasveti za zdrav življenjski slog, mogoče zmanjšati breme bolezni za okrog 30 odstotkov. Seveda pa je drugače, ko pridemo na čisto osebno raven. Posamezniku danes zagotovo ni še mogoče zagotoviti, da ne bo zbolel, pa naj še tako zdravo živi, zagotovo pa bo verjetnost bolezni pri njem manjša, kot če teh nasvetov ne bi upošteval. Raziskave npr. kažejo, da je med bolniki s pljučnim rakom 90 odstotkov kadilcev, vemo pa, da prav vsi kadilci ne zbolijo za to boleznijo.

Pomembno je predvsem, da raka odkrijemo dovolj zgodaj. Zdi se, da se Slovenci tega vse bolj zavedamo, kar kažejo tudi lanski odzivi na npr. presejalni program Svit - 54-odstotna odzivnost. Kje smo na tem področju v primerjavi z Evropo?
Smo med redkejšimi državami, ki imajo vse tri organizirane presejalne programe za raka, čeprav presejalni program za raka dojk DORA še ne deluje po vsej Sloveniji. Odziv na vse tri programe je med najboljšimi v Evropi - v Sloveniji npr. pregledajo bris materničnega vratu v programu ZORA več kot 70 odstotkom žensk v treh letih, medtem ko na Finskem tak odstotek dosežejo komaj v petih letih. Po petletni pregledanosti je ZORA celo boljša od angleškega programa.

Dermatologi že dalj časa glasno opozarjajo na nevarnost sončenja in njegov vpliv na razvoj kožnega raka. Se po vaših izkušnjah Slovenci tega zavedamo? Vendar pa ni samo sončenje tisto, ki pospešuje oz. povzroča razvoj kožnega raka. Kateri so še drugi dejavniki?
Nevarnosti čezmernega sončenja se zagotovo Slovenci ne zavedamo dovolj, vsaj po naraščajočem trendu kožnega melanoma sodeč. Opozarjanje na nevarnost sončenja je pomembna zlasti med mladimi, posebna pozornost pa velja majhnim otrokom, saj so predvsem pri njih zlasti sončne opekline še posebej nevarne.

Ne gre pa zanemariti tudi drugih nevarnosti, predvsem med Slovenci razširjenega čezmernega pitja alkoholnih pijač in nezdrave hrane s premalo zelenjave in sadja. Prav ta naš življenjski slog, ki ga je tako težko uravnavati v pravo smer predvsem pri odraslih, bi morali osvojiti že otroci, da bi jim postal samoumeven vsakdanjik. In velikokrat ne mislimo na to, kako povezani so med seboj normalna telesna teža, telesna dejavnost in prehrana, saj prav ravnovesje vseh treh varuje pred najpogostejšimi raki na debelem črevesu in danki.

Onkologija je stara zgodba, ki se nikakor noče končati (zdaj je jasno, da je treba popolnoma prenoviti vodovodno napeljavo). Ali je v vas še kanček optimizma, da bo onkologija v bližnji prihodnosti popolnoma operativna?
Optimizem je vedno na mestu, saj moje dolgoletne izkušnje kažejo, kako težko in počasi se zadeve urejajo, vendar se z voljo in vztrajnostjo marsikaj spremeni. Se pa res velikokrat sprašujem, ali povsod v spreminjanje in izboljšave vlagajo toliko truda in časa.

Kje na onkološkem inšitutu je "ozko grlo", ki povzroča najdaljše čakalne vrste, in kje vidite rešitve?
Moje delo ni namenjeno posameznemu bolniku, pač pa z našimi podatki postavljamo ogledalo državi in družbi, kaj se dogaja z zdravjem naših ljudi - prav temu so med drugim namenjeni podatki, ki jih zbiramo v državnem registru raka. Z našo dejavnostjo v presejanju za raka materničnega vratu in dojk pa si prizadevamo za zdravje žensk. Glede na to, da po naših podatkih zboli vedno več ljudi in ni pričakovati, da se bo njihovo število manjšalo, saj je rak v glavnem bolezen starejših, teh pa je vedno več, je jasno, da tudi več bolnikov prihaja k nam na pregled, temu pa ne sledi število osebja, še manj obsevalnih aparatur. Rešitve zagotovo so v smiselni delitvi dela med bolnišnicami, na kar opozarjamo že več let.

Kje je Slovenija pri celostni obravnavi bolnikov v primerjavi z okolico (Evropo) in svetom?
Prej v zgornji polovici kot na repu, še zlasti glede dostopnosti zdravil, ki je pri nas gotovo večja kot marsikje v Evropi. Seveda se da še marsikaj izboljšati in vsi ti ukrepi so zapisani v državnem programu obvladovanja raka.

Ali so področja bolezni raka, ki bi jih še vedno opredelili za tabuizirana? Zakaj?
Predvsem je še vedno zakoreninjeno mnenje, da je diagnoza te bolezni že kar znak bližajoče smrti, seveda pa so razširjene številne zmote, med katerimi so še najpretresljivejše tiste zgodbe, kjer se bolniki odpovedo preverjenemu zdravljenju in se zatečejo v alternativo.

Ko človek izve, da ima raka, kaj je v tistem trenutku najpomembnejše?
Na začetku vsakega pretrese in to obdobje mora preživeti. Ves nadaljnji potek zdravljenja, ko si od začetnega šoka opomore, pa je odvisen predvsem od motivacije in odločitve za to, da se bo boril za zdravje.

Čeprav je z rakom povezanih kopica tragičnih zgodb, pa vas prosim, če lahko opišete eno s srečnim kocem, ki se vam je še posebej vtisnila v spomin.
Ker ne delam z bolniki, o tem povprašajte druge - veliko srečnih zgodb je, saj postaja rak vse bolj kronična kot pa usodna bolezen. So pa še nekatere vrste bolezni, kjer vsa prizadevanja za zdaj še nimajo velikega učinka.