Približno 40 odstotkov hrvaških državljanov se zaradi epidemije covida-19 počuti psihično izčrpane. Polovica jih slabše spi, petina jih jemlje uspavalne tablete, je pokazala raziskava o življenju na Hrvaškem v času koronavirusa, ki so jo izvedli zagrebški psihologi. Posebej skrb vzbujajoče je psihično stanje otrok.

V drugem delu raziskave oddelka za psihologijo zagrebške filozofske fakultete je bilo med anketiranci 2635 polnoletnih državljanov in več kot 1400 učencev in dijakov. Približno 38 odstotkov državljanov je v raziskavi potrdilo, da jim je uspelo ohraniti psihično zdravje v času epidemije, medtem ko je skoraj dve tretjini vprašanih zaznalo različne oblike depresije, tesnobe in stresa. Bolj depresivni so vsi razen partnerjev, ki živijo skupaj in imajo otroke, izsledke navaja Večernji list.

Več težav s psihičnim zdravjem so zaznali pri ženskah, mlajših, samskih, tistih, ki nimajo otrok, ter tistih, ki se težje spopadajo s finančnimi obveznostmi. Več kot tretjina anketirancev se počuti izčrpane zaradi epidemije, simptome izgorelosti pa pogosteje čutijo ženske, samski in rizične skupine, kot so učenci, študentje in brezposelni.

Vsaka tretja oseba iz raziskave je nezadovoljna s svojim spolnim življenjem, ki je po njihovi oceni slabše kot pred izbruhom epidemije.

Raziskava je tudi pokazala, da je življenje večine učencev in dijakov slabše kot pred epidemijo. Otroci so v letu dni povprečno doživeli pet stresnih dogodkov, kot so samoizolacija, prepiranje v družini, smrt bližnje osebe, huda bolezen v družini in težave v šoli. Tretjina anketiranih študentov pa ima zelo izražene znake depresije, čutijo vznemirjenost, tesnobo in intenziven stres.

Psihologi so kot pozitivne kazalce raziskave omenili spremembe v odnosih staršev in otrok, ker se je več kot polovica staršev igrala z otroki več kot prej, več kot 41 odstotkov pa se jih počuti tesneje povezanih s svojimi otroki, je še zapisal Večernji list.

Halmed: 18 prijav stranskih učinkov na 100.000 cepljenih

Hrvaška agencija za zdravila Halmed je medtem sporočila, da so v državi porabili nekaj manj kot 2,1 milijona odmerkov cepiv proti covidu-19 in prejeli 3908 prijav stranskih učinkov. Na 10.000 cepljenih to pomeni povprečno 18 prijav.

Med 3908 prijavami je bilo 2052 prijav sumov stranskih učinkov po cepljenju s cepivom Pfizerja, 1468 po cepljenju s cepivom AstraZenece, 353 po cepljenju s cepivom Moderne ter 31 po cepljenju s cepivom Johnson & Johnson. Za štiri prijave niso ugotovili vrste cepiva.

Razlike v številu prijav stranskih učinkov ne kažejo neposrednih razlik v varnosti cepiva. Razmerje med številom prejetih prijav suma stranskih učinkov in števila uporabljenih odmerkov cepiva je približno enako pri vseh vrstah cepiva, poudarja Halmed.

Delež prijavljenih stranskih učinkov je nizek in se giblje med 0,14 in 0,33 odstotka. Pri Pfizerju so prijavili 14 sumov stranskih učinkov na 100.000 cepljenih, pri Moderni 15 sumov na 100.000 cepljenih, pri Johnson & Johnsonu 18 sumov na 100.000 cepljenih ter 33 sumov na 100.000 cepljenih pri cepivu AstraZenece.

23 odstotkov resnih stranskih učinkov

Halmed poudarja, da je med vsemi prijavljenimi stranskimi učinki 23 odstotkov resnih. Najpogosteje prijavljeni stranski učinki so sicer povišana telesna temperatura, glavobol in bolečina na mestu cepljenja.

Ljudje so prijavljali še mrzlico, bolečine v mišicah, splošno slabost, utrujenost, slabost, bolečino v sklepih in pordelost na mestu cepljenja.
Nekateri so prijavili tudi več stranskih učinkov. "Gre za pričakovane stranske učinke, ki se pogosto pojavljajo. So podobni stranskim učinkom drugih cepiv ter so najpogosteje blage do zmerne intenzitete, minejo spontano čez nekaj dni ali ob uporabi ustrezne terapije," navaja Halmed.

Med resnimi stranskimi učinki je najpogosteje šlo za reakcije, kot so izpuščaji, srbenje in koprivnica, ki so se pojavili kmalu po prejemu cepiva. Po uporabi antialergijskih zdravil so cepljeni ljudje okrevali. Bolj redke so bile prijave delne ohromelosti ene strani obraza, kar je bilo običajno povezano z otekanjem tkiva, ki pritiska na živec in je najpogosteje šlo za začasno stanje.

23 primerov smrti po cepljenju

Halmed je prejel tudi 23 prijav suma, da je zaradi cepljenja prišlo do smrti, a uradno niso potrdili nobenega primera. Za sedem prijav niso našli povezanosti med cepljenjem in smrtjo, v 16 primerih sumljivih smrti pa ni bilo mogoče oceniti vzročno-posledične povezave s cepljenjem na podlagi dostopnih podatkov.

Von der Leyen testira covidno potrdilo

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sporočila, da ima covidno potrdilo, ki ga od danes izdaja Belgija. V skladu z zakonodajo morajo vse članice EU-ja covidno potrdilo zagotoviti s 1. julijem.

Petnajst članic, med njimi Belgija, se je odločilo, da potovanje s tem potrdilom omogoča od danes, je povedala predsednica komisije.

Evropska komisija je tako po njenih besedah držala obljubo, dano Evropejcem pred velikonočnimi prazniki, da bo storila vse, da jim to poletje omogoči neke vrste normalnost pri potovanjih.

Predsednica je še poudarila, da bo covidno potrdilo, ki ga lahko prejme vsak, ki je v skladu z določenimi pravili povsem cepljen, ima negativni izvid testa ali je prebolel covid, z zanimanjem preizkusila na turneji predstavljanja ocen nacionalnih načrtov za okrevanje, ki jo začenja danes.

Najprej bo obiskala Portugalsko in Španijo, v četrtek Grčijo in Dansko, v petek pa Luksemburg. Te države lahko prve pričakujejo pozitivne ocene svojih načrtov za okrevanje, čeprav komisija odločitev še ni sporočila. Za prihodnje tedne je predsednica napovedala še več obiskov držav.

EU sprošča vstop v Unijo za potnike iz več držav

Potniki iz ZDA, Albanije, Severne Makedonije, Srbije in štirih drugih držav bodo v prihodnje lažje potovali v Evropsko unijo, so se po navedbah virov pri EU-ju dogovorili veleposlaniki držav članic. EU je namreč zaradi poslabšanja epidemiološke slike ob začetku pandemije omejila vstop v povezavo, zdaj pa se razmere izboljšujejo.

Z uradno odločitvijo, ki se jo pričakuje konec tedna, bo seznam držav, iz katerih je dovoljeno potovanje tudi iz nenujnih razlogov, enkrat daljši. Na seznamu bodo po novem ZDA, Albanija, Severna Makedonija, Srbija, Libanon, Macao, Hongkong in Tajvan.

Na seznamu so sicer že Avstralija, Nova Zelandija, Ruanda, Singapur, Južna Koreja, Izrael, Japonska in Tajska. Za druge države načeloma velja prepoved nenujnih potovanj v EU.

Za zdaj ni znano, ali bodo ZDA sprejele podobno odločitev. Doslej so omilili opozorila pred potovanji za lastne državljane za nekaj držav v EU-ju, še vedno pa velja prepoved vstopa v ZDA za državljane EU-ja in več drugih držav.