Sorodna novica Od srede PCR-testiranje ne bo več namenjeno vsem s sumom na okužbo

Različica omikron se še vedno hitro širi, dnevne številke potrjenih okužb so že nekaj časa zelo visoke. Ponedeljkovih 8681 potrjenih okužb je nov najvišji prirast do zdaj – potrjenih je bilo 1248 okužb več kot pred tednom, ko je število potrjenih primerov okužb prvič preseglo 7000. Takrat so epidemiologi odkrili 7433 okužb, nato pa je bilo to število še nekoliko preseženo pretekli petek, ko je bilo potrjenih okužb 7591.

Številno aktivnih primerov okužb se je dvignilo na 76.047, povprečje zadnjih sedmih dni pa je 6992, kar je 611 več kot dan pred tem. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100 tisoč prebivalcev znaša 3592, kar je 252 več kot dan prej.

V preteklem tednu je bilo v Sloveniji skupno potrjenih skoraj 45 tisoč primerov koronavirusnih okužb, kar je daleč največ od začetka epidemije in okoli 19 tisoč več kot teden pred tem. Vsak dan je bilo potrjenih več kot 5000 primerov okužb, z izjemo nedelje, ko jih je bilo potrjenih 4967, kar je največji nedeljski prirast do zdaj. Ob tem je bilo vsak dan opravljenih več kot 10 tisoč PCR-testiranj, v nedeljo pa 7901.

"Smiselno je, da se ljudje čim prej cepijo z obstoječim cepivom, ki dobro preprečuje hud potek bolezni, tudi pri okužbi z različico omikron," je za Televizijo Slovenija dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Ob tem je dodala, da cepiva, ki bo specifično ščitilo pred okužbo z različico omikron – ne le pred hudim potekom bolezni, ampak tudi pred samo okužbo –, stroka ne pričakuje pred marcem. Beović upa, da bi se lahko s cepivom Novavaxa, ki naj bi bilo v Sloveniji dostopno do konca meseca, povečalo zanimanje za cepljenje, saj je zasnovano na tehnologiji, ki je v uporabi že dalj časa. Ali bo cepivo mogoče uporabljati v kombinaciji s trenutno dostopnimi vrstami cepiv, še ni znano.

"Omikron je za večino ljudi prehlad, zlasti za tiste, ki smo že razvili neko imunost – bodisi zaradi cepljenja bodisi zaradi prebolele bolezni. Za tiste, ki te zaščitne bariere še nimajo, pa še vedno obstaja možnost, da bo bolezen potekala hudo, zlasti če spadajo v ranljive skupine," je dejala infektologinja in dodala, da zaradi slabše zaščite cepiv in prebolelosti pri koronavirusni različici omikron še ni jasno, kdaj bo peti val epidemije covida-19 dosegel svoj vrh.

Hospitalizacije za zdaj na približno enaki ravni

Kljub rekordnim prirastom potrjenih okužb število hospitaliziranih covidnih bolnikov ostaja na približno enaki ravni, prav tako tistih na intenzivni terapiji. Po podatkih vlade je hospitaliziranih 575 bolnikov s covidom-19, kar je devet več kot dan pred tem. Zdravljenje na oddelkih za intenzivno nego potrebuje 155 bolnikov, trije manj.

V ponedeljek je umrlo deset bolnikov s covidom-19. V celotnem preteklem tednu je umrlo 42 bolnikov s covidom-19, štirje manj kot v tednu prej.

"Posamezni primeri okuženih z omikronom so že hospitalizirani, tudi na oddelkih za intenzivno zdravljenje. Še vedno pa prihajajo tudi posamezniki, ki so bili okuženi z različico delta. Po navadi je potreben teden dni ali kakšen dan več, preden se bolezen tako hudo zaplete, da ljudje potrebujejo bolnišnično zdravljenje," je o hospitaliziranih bolnikih v izjavi za javnost povedala predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović.

Različne veljavnosti potrdil za cepljene prebolevnike

Trenutno je v veljavi pravilo, po katerem imajo tisti, ki so covid-19 najprej preboleli, nato pa se še polno cepili, neomejeno veljavnost PCT-potrdila, kar pa ne velja za tiste, ki so bili najprej polno cepljeni, nato pa so covid-19 še preboleli. Ti se morajo za neomejeno veljavnost potrdila cepiti tudi s poživitvenim odmerkom.

"Moram reči, da tega ne znam dobro razložiti. Kot sem seznanjena, je šlo za usklajevanje na evropski ravni, za skladnost potrdil v različnih državah. V bistvu preboleli, dvakrat cepljeni, ne glede na zaporedje so trikrat izpostavljeni antigenom novega koronavirusa," je ureditev komentirala Bojana Beović.

Ob tem je opozorila, da je pomemben tudi čas, ki je pretekel od prebolelosti oziroma cepljenja. "Nekateri ljudje so covid-19 preboleli v letu 2020, bili cepljeni na začetku leta 2021. Od tega je minilo že kar nekaj časa, tukaj bi bilo najbrž smiselno aplicirati poživitveni odmerek, čeprav je pogoj izpolnjen," je dejala.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ-ja cepljenih 1.257.804 ljudi oz. 60 odstotkov populacije. Med starejšimi od 18 let je cepljenih 70 odstotkov, med starejšimi od 50 let pa 80 odstotkov. Z vsemi odmerki je cepljenih 1.203.867 ljudi oz. 57 odstotkov populacije, od tega 67 odstotkov starejših od 18 let in 78 odstotkov starejših od 50 let. S poživitvenim odmerkom je po podatkih vlade cepljenih 559.460 prebivalcev.

Maske tipa FFP2 učinkovitejše, a je to odvisno tudi od same uporabe

Beović se je dotaknila tudi učinkovitosti zaščite pred okužbo pri maskah tipa FFP2, ki bodo od srede obvezne za zaposlene v šolstvu, sociali in zdravstvu po morebitnih tveganih stikih z osebami, okuženimi s koronavirusom. "Te maske so seveda učinkovitejše od kirurških mask, kirurške pa od tekstilnih. Je pa do neke mere odvisno tudi od tega, kako oseba uporablja masko oz. kako se ji prilega, kako tesni," je poudarila. Spomnila je, da je treba zaščitne maske ustrezno menjavati, saj se njihova sposobnost zaščite čez čas zmanjša.

Poudarila je tudi pomen karanten ob tveganih stikih in samoizolacij po okužbi s koronavirusom. V obeh primerih posameznik za dosego namena karantene oz. samoizolacije ne sme imeti stika z nikomer. Pri izjemno nalezljivi različici omikron lahko že nekajminutni obisk trgovine vodi v širjenje koronavirusa, je opozorila.

Laboratoriji ob povečanem obsegu testiranja čez rob zmogljivosti

Ob hitrem širjenju virusa se pojavlja tudi vprašanje vzdržnosti tako množičnega testiranja. Direktor Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) Miroslav Petrovec je v oddaji Dobro jutro na Televiziji Slovenija stanje v laboratorijih zaradi povečanega obsega analize brisov, odvzetih za PCR-testiranje, označil kot katastrofično. "Vsi, ki delajo na diagnostiki covida-19, so na robu zloma, prav tako laboratoriji," je dejal.

Od srede po stiku za določene izjeme namesto karantene vsakodnevno testiranje

Ob hitrem naraščanju okužb se povečuje tudi število odrejenih izolacij in karanten, kar povzroča težave v bolnišnicah, domovih za starejše, šolah, gospodarstvu in storitvah. Vlada je zato na ponedeljkovi dopisni seji odločala o spremembi pravil pri odrejanju karanten. Od srede v karanteno po tveganem stiku z okuženim ne bo treba zaposlenim v zdravstvu, sociali ter vzgoji in izobraževanju, a se bodo morali sedem dni vsakodnevno testirati s hitrimi antigenskimi testi ali testi za samotestiranje in uporabljati FFP2-masko.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Izjema so tudi učenci, dijaki in študentje, ki bodo v stik z okuženim sošolcem prišli pri pouku. Izjema so zato, ker se bodo takrat sedem dni testirali v šoli s hitrimi antigenskimi testi za samotestiranje. "Tako se takoj umakne okužena oseba iz pedagoškega procesa in se ohrani varno šolsko okolje," je povedal predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ-ja Mario Fafangel. Zanje ne velja obveza o FFP2-maskah, se pa morajo po besedah ministra za zdravje Janeza Poklukarja testirati vsi – cepljeni in necepljeni učenci. V vladnem odloku sicer piše, da se učencem ni treba vsakodnevno testirati, če izpolnjujejo pogoj prebolelosti oz. pogoj prebolelosti v kombinaciji s cepljenjem.

Šolski razred bo šel v karanteno, če se bo okužba v 14 dneh pokazala pri 30 odstotkih učencev. Enako velja tudi za oddelke v vrtcu, le da za predšolske otroke ni samotestiranja. Po ministrovih besedah so izjeme, ki veljajo od 10. januarja, "superiorne", kar pomeni, da z vsemi odmerki cepljeni ali pred kratkim preboleli zaposleni ob tveganem stiku ne potrebuje vsakodnevnega testiranja.

Nove izjeme, ki bodo veljale od srede, ne veljajo za preostale dele družbe, temveč le za navedene sektorje. Za vse druge veljajo izjeme iz 10. januarja, torej, da karantena ni odrejena visokotveganim stikom, ki so cepljeni z vsemi odmerki ali pred kratkim preboleli. Karanten, ki bodo odrejene pred sredo, 19. januarja, sicer ne bodo preklicali. Po novem sistemu se bodo določale od srede naprej.