Ozempic in njemu podobna zdravila so v zadnjem desetletju prišla na trg kot nova sila pri zdravljenju sladkorne bolezni, vmes pa se je izkazalo, da so uspešna tudi pri hujšanju. Bolniki so se lahko v obdobju od pol leta do leta in pol otresli tudi do šestine telesne teže, pri tem pa je bil učinek bumeranga, torej vnovičnega pridobivanja teže, v primerjavi z drugimi zdravili upočasnjen. Ozempic, vodilni predstavnik teh zdravil, je postal zaradi tega svetovni fenomen z izjemnim povečanjem povpraševanja.

Ni ga dovolj niti za sladkorne bolnike

"Žal so njegove zaloge pošle in nič ne kaže, da se bo stanje spremenilo," je pogost odgovor, ki ga dobite, če Ozempic iščete v lekarnah po Sloveniji. Preusmerili so nas tudi, naj zdravilo poiščemo v tujini.

"Nedavno je prišel k meni v ordinacijo sladkorni bolnik in dodal, da bo poskusil poiskati Ozempic na Dolenjskem, kjer ima vikend, saj ga v Ljubljani zaradi porabljenih zalog ni mogoče dobiti," pripoveduje zdravnica specialistka družinske medicine Nena Kopčavar Guček. Zdravilo je po njenem mnenju "absolutno ugodno in varno, ga pa ni dovolj. In tu nastane etična dilema: če ga predpišemo ljudem, ki bi radi samo shujšali, ga s tem odtegnemo sladkornim bolnikom. Tudi če ga plačate, gre iz iste omejene zaloge zdravila pri nas." Pri tem nastaja tudi huda kri, dodaja in pripoveduje, kako se je eden od njenih pacientov pritožil njeni direktorici, ker mu je odtegnila zdravilo.

Zdravilo Ozempic se pri nas v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja predpisuje od leta 2019, a samo za določene bolnike s sladkorno boleznijo, za druge indikacije pa se v okviru rednega zdravljenja ne sme uporabljati, so pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Od leta 2019, ko so v lekarnah izdali nekaj več kot 4000 škatlic oziroma pakiranj tega zdravila, pa do lani se je njegova uporaba pri nas podvajseterila, občutno pa se veča tudi delež pakiranj, izdanih na beli recept. Od leta 2019, ko je bilo belih receptov samo peščica, je bilo lani na beli recept izdanih več kot 14 odstotkov pakiranj tega zdravila. Zaloga se torej povečuje, povpraševanje prav tako, a ne nujno za zdravljenje sladkorne bolezni, za kar je bilo prvotno odobreno na trgu.

Zasebni zdravstveni centri bolj sproščeni pri predpisovanju

"Sama Ozempica ne predpisujem ljudem, ki bi radi samo shujšali, če ga ni dovolj niti za sladkorne bolnike. Predvsem pa v ordinacijo pridejo taki, ki bi želeli, da njihovo težavo odpravi nekdo namesto njih," pravi priznana slovenska endokrinologinja Marija Pfeifer. Poudarja, da je učinkovina, ki sestavlja zdravilo Ozempic, nedvomno vrhunsko zdravilo, ki učinkovito obravnava sladkorno bolezen in tudi pridružene bolezni.

Zato je po njenih besedah vedno več zasebnih zdravstvenih centrov, v katerih odkrito spodbujajo predpisovanje Ozempica, tudi na zeleni recept. "K meni je prišel mlajši bolnik, ki so mu v eni od takšnih ambulant na zeleni recept predpisali Ozempic za hujšanje, da bi se izognil bariatričnemu posegu, pri čemer pa mu ni nihče povedal, kaj bo, ko bo zdravilo nehal jemati."

Na zavodu za zdravstveno zavarovanje ob tem pojasnjujejo, da so na področju predpisovanja tega zdravila v preteklosti odkrili nekaj nepravilnosti in nekajkrat tudi zavrnili predpis zdravila, da pa obseg tovrstnih nepravilnosti ni velik. Večji je pri predpisovanju na beli recept.

Ni prav, da obtožujemo debele

Ob tem pa je treba vendarle vzeti v bran tudi ljudi, ki se spopadajo z debelostjo in ki so v tem zdravilu prepoznali rešilno bilko, opozarja nekdanja uporabnica Ozempica Urška iz Ljubljane. "Debelost je tudi kronična bolezen, debeli ljudje smo potencialno ogroženi tudi za diabetes. Ne zdi se mi prav, da obtožujejo debele, kot ni prav, da lahko zdravilo predpiše že skoraj vsak zdravnik, in to celo svojim znancem."

Pristop k zdravljenju debelosti po njenih besedah terja vodenje v strokovnem timu. Namesto strokovnim timom pa so bolniki dostikrat prepuščeni lastnim informacijam, rešitve iščejo samoiniciativno, in če zdravila ne morejo dobiti po uradni poti, ljudje poti do njega iščejo v tujini in pri neregistriranih spletnih uporabnikih. Javna agencija za zdravila je tako nedavno opozorila javnost pred nezakonito prodajo zdravil na spletni strani shujsaj.com in o tem obvestila tudi policijo. Ob tem so izrecno poudarili, da je lahko zdravilo iz rok nepreverjenih virov veliko tveganje za zdravje.

Ko nehajo jemati zdravilo, se nekateri zredijo tako, da je tragedija

Tveganje je lahko že, če ta zdravila uradno pristojni zdravniki predpisujejo nepremišljeno. Endokrinologinja Marija Pfeifer, ki v ordinaciji spremlja posledice takšnega ravnanja, opozarja, da bi bilo treba Ozempic in podobna zdravila bolnikom predpisovati s precej več holizma v mislih: "Semaglutid povzroči hitro izgubo telesne teže, pri tem pa gre velik del te teže na račun mišične mase. Tega se bolniki in večina zdravnikov ne zavedajo!" Zdravniki tako po njenih besedah dajo premalo navodil bolnikom, kako lahko s primerno vadbo in vnosom ustreznih hranil omilijo izgubo mišične mase. "Bolniki pri vsakem hujšanju izgubijo mišično maso, ko se zredijo, pa pridobijo v glavnem maščobno tkivo. Rezultat je sarkopenična debelost, ki je zelo hud zaplet in zelo trd oreh za zdravljenje. Ljudje ostanejo skoraj brez mišične mase, sestavljeni so le iz maščobnega tkiva, kože in kosti. Take potem sama vidim v svoji ambulanti."

Ob tem pa je treba imeti v mislih še dolgoročno perspektivo. Kaj sledi, ko zdravilo nehamo jemati? "Če zdravilo ukineš, se večina ljudi zredi tako hitro, da je to tragedija. Ozempic namreč zmanjšuje apetit, željo po hrani, ko pa ga ukineš, se vsa ta želja vrne, ljudje si ne morejo pomagati. Tako se zdaj razmišlja, kako bi se Ozempic ukinjal postopoma, dolgoročno pa to pomeni, da bo nekdo, ki bo hujšal z Ozempicom, bolj ali manj ves čas na tem zdravilu."

Nikakor pa ne odobrava, da bi se zdravilo uporabljalo samo za minimalne korekcije telesa ali da bi se zdravilo razširilo pri otrocih ali najstnikih pri obravnavanju motenj hranjenja: "To, da se zdravilo uvede pri nekom, ki hoče shujšati za na plažo, je zloraba. Je pa to zdravilo v pomoč pri tistih, ki so resnično debeli. A poudarek mora biti na celostnem pristopu k hujšanju."

Osebna izkušnja z Ozempicom

Ozempic je nedavno preizkusila tudi Urška iz Ljubljane, ki se že več let bori s preveliko telesno težo. V preteklosti je prestala tudi operacijo zmanjšanja želodca, po nekem obdobju pa se je začela teža znova povečevati. Prav takrat je slišala za novo obetavno zdravilo za hujšanje in zanj prosila svojo kirurginjo. Zdravilo je presenetljivo dobro učinkovalo, v pol leta je shujšala za 15 kilogramov. "Občutke po jemanju Ozempica lahko primerjam z bariatričnim posegom. Gre za podobno stanje – ne paše ti hrana, ne moreš pojesti toliko, hitro si sit, imaš manjšo potrebo po grižljajih med obroki." Toda po nekaj mesecih se je začel ta učinek manjšati. "Ob nespremenjeni količini zdravil se mi je začel občutek lakote vračati, zlasti v popoldanskih urah."

Pa vračanje teže? Se je vrnila, pravi, a ne čisto takoj. V idealni teži jo je kar nekaj časa držalo zadovoljstvo ob doseženem cilju, fizična dejavnost. "Lani poleti sem nehala jemati, jeseni pa je začela teža spet naraščati. Spomladi sem nato spet iskala to zdravilo, a ker je Ozempica na trgu malo, sem dobila drugo zdravilo za oralno uporabo."

Zdravila za hujšanje: dolga veriga uspehov in skesanih umikov

Znanstvene raziskave, ki so vodile do zdravil, ki so predmet prispevka, so stare že nekaj desetletij, prestižna znanstvena revija Science jih je označila za preboj lanskega leta na področju znanosti. A že pred njimi ima znanost na področju iskanja načinov za zmanjšanje telesne teže dolgo brado, razlaga Lovro Žiberna, ki na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani raziskuje in poučuje v okviru Katedre za biofarmacijo in farmakokinetiko.

"Prvi poskusi zdravljenja segajo v 19. stoletje, ko so skušali nekateri z uporabo ščitničnih izvlečkov spodbujati presnovo. To je bilo klinično zelo težko nadzorovati, velikokrat je vodilo v predoziranje in ogrozilo delovanje ščitnice. V začetku 20. stoletja je postal popularen dinitrofenol, ki vpliva na procese oksidativne fosforilacije in s tem povečuje presnovo." Zdravilo je bilo zelo učinkovito z vidika zmanjševanja telesne teže, a so ga strmoglavili resni stranski neželeni učinki. "Nato so v 50. letih preteklega stoletja za hujšanje predpisovali amfetamine, ki delujejo kot zaviralci apetita. Bili so zelo učinkoviti z vidika kratkotrajne uporabe, a so imeli hkrati številne resne neželene učinke, kot so zasvojenost, visok krvni tlak, psihiatrične motnje in tako naprej."

V 70. letih sta se nato iz te družine razvili dve zelo popularni učinkovini fenfluramin in fentermin, ki delujeta v osrednjem živčevju in znižujeta tek. "Kombinaciji teh zdravil se je reklo fen-fen, a so fenfluramin leta 1997 umaknili zaradi resnih srčno-žilnih dogodkov." Ob koncu 90. let sta se pojavili dve učinkovini, ki sta imeli znaten tržni delež, in sicer sibutramin in orlistat. Medtem ko je drugo zdravilo še registrirano, so prvega zaradi resnih stranskih učinkov umaknili. Žiberna je ob tem omenil še učinkovino lorkaserin, ki je prišla na trg v novem tisočletju in je zavirala apetit. "Delovala je na serotoninske receptorje. Zdravilo je bilo registrirano leta 2012, a so ga že leta 2020 umaknili zaradi povečanega tveganja za različna rakava obolenja. Vidimo, da se resni neželeni učinki lahko pojavijo šele desetletje po prihodu na tržišče."

Tako nekako – z izmenjavanjem predstavljanja novih učinkovin na trgu in njihovega umikanja – je torej teklo stoletje in pol na področju zdravil za zdravljenje debelosti z žalostno statistiko hudih stranskih učinkov. Vse do nove generacije zdravil, katerih predstavnik je tudi Ozempic. Začetki raziskav na tem področju segajo v 80. leta preteklega stoletja. Sprva so potekale na živalih, pri njih pa je – mimogrede – pomembno vlogo odigrala tudi jugoslovanska kemičarka Svetlana Mojsov.

Ne poznajo še dolgoročnih učinkov večjih odmerkov

Zdravila, kakršno je Ozempic, so zunaj le kratek čas, zgodovina pa nas uči, da se resni stranski učinki pokažejo šele, ko pretečejo leta, nemara desetletja. "Česar nimamo, so dolgoročni učinki zdravila v večjih odmerkih. Pri zdravljenju debelosti se namreč predpisujejo večji odmerki in ti učinki še niso znani. Šele čez nekaj let bomo imeli celotno sliko," pravi Žiberna.

Kako deluje

Semaglutid, učinkovina, ki je v zdravilih, kot sta Ozempic ali Wegovy, posnema snov, ki nastaja v našem telesu. To je tako imenovani GLP-1 ali glukagonu podoben peptid 1, ki ga izločajo črevesne celice po hranjenju in ima – kot iz dneva v dan ugotavljajo znanstveniki – veliko funkcij v našem telesu in mest, na katera deluje. Deluje na več načinov, pojasnjuje Žiberna: "Spodbuja izločanje inzulina, zavira izločanje glukagona, upočasnjuje praznjenje želodca, poveča občutek sitosti. Njegov glavni učinek je uravnavanje krvnega sladkorja." Ker so receptorji tudi v osrednjem živčnem sistemu, deluje na centre za zmanjšanje lakote, dodaja. "Tako prispeva k nižjemu vnosu hranil, to pa vodi k zmanjšanju telesne mase."

Po njegovih besedah deluje zelo različno, saj je tudi izraženost teh receptorjev na različnih tkivih. To je lahko prednost zaradi toliko hkratnih učinkov, po drugi strani pa tudi negotova skrivnost, katera telesna tkiva se nanj še odzivajo, pa za to še ne vemo. Če ostane naravni GLP-1 v telesu le kratek čas, se njegov sintetični analog zadržuje v njem dlje časa, zato zadostuje enkraten vbod z zdravilom na teden, medtem ko je bilo treba prvotno ta zdravila injicirati večkrat dnevno, kar je bilo nepraktično. "Semaglitid je sintetični analog, ob čemer so ga nekoliko spremenili in ima 94-odstotno podobnost s človeškim peptidom. Izboljšali so ga na tak način, da se lahko v telesu zadržuje dlje časa."

Receptorji za GLP-1 se skrivajo marsikje v telesu in od tod tako izjemna skupina pozitivnih stranskih učinkov zdravila. Prvotnemu namenu za zdravljenje sladkorne bolezni so najprej dodali debelost, zaradi česar je zaslovelo, zdaj pa se pahljača možnih dobrih stranskih učinkov le še širi. Zelo perspektivno je tako pri zmanjšanju tveganja za srčno-žilne bolezni, odvisnosti in pri protivnetnem delovanju.

"Zmanjšanje markerjev vnetja, ki ga klinično zaznamo pri uporabi agonistov GLP-1, še ni natančno pojasnjeno. V zvezi s tem preučujejo, ali lahko vpliva na nevrodegenerativne bolezni." Kot pozitiven se je izkazal vpliv učinkovine tudi pri ledvičnih boleznih, pri določenih srčno-žilnih boleznih, odprte so tudi raziskave policističnega ovarijskega sindroma, apneje v spanju, preučujejo vpliv na fibrozo jeter, psihiatrične diagnoze, kot je kompulzivno prenajedanje, in tako naprej.

Nepričakovane nosečnosti in manjša odvisnost od alkohola?

Pojavljajo se tudi primeri nepričakovanih nosečnosti pri ženskah, ki jemljejo zdravilo Ozempic sočasno z oralno kontracepcijo ali pa so bile predhodno diagnosticirane z neplodnostjo. Obstaja več hipotez, zakaj bi lahko zdravila, ki pripadajo skupini agonistov GLP-1, povečala plodnost, a tovrstne raziskave še niso na voljo. Mogoče je, da izguba telesne teže pri nekaterih ženskah vpliva na povrnitev redne ovulacije. Poleg tega lahko učinkovina tirzepatid, ki ima podoben mehanizem delovanja kot semaglutid, zmanjša absorpcijo kontracepcije, kar zavira njeno delovanje. Zdravila, ki posnemajo delovanje GLP-1, upočasnjujejo praznjenje hrane iz želodca v črevo, kjer pa se kontraceptivi absorbirajo v krvni obtok. Delovanje oralne kontracepcije je odvisno od njene koncentracije – če je ta prenizka, lahko zavira njeno delovanje. Ameriško farmacevtsko podjetje Eli Lilly, ki je patentiralo učinkovino tirzepatid, bolj znano pod imenom Mounjaro, priporoča uporabo drugačne oblike kontracepcije pred in med uporabo zdravila.

Zmanjšana potreba po uživanju alkohola pri bolnikih, zdravljenih s semaglutidom, kaže na potencialne terapevtske koristi za zdravljenje odvisnosti od alkohola. Ameriška retrospektivna kohortna študija elektronskih zdravstvenih kartonov 83 825 bolnikov z debelostjo kaže na od 50 do 56 odstotkov manjše tveganje za zlorabo alkohola v primerjavi z drugimi zdravili za zdravljenje debelosti. Točni mehanizmi delovanja še niso bili odkriti, vendar pa receptorje GLP-1 povezujejo z možganskim dopaminskim sistemom. Vključenost sproščanja dopamina pri uravnavanju uživanja hrane in alkohola bi lahko pojasnila, zakaj je semaglutid koristen pri zmanjšanju uživanja hrane in v živalskih laboratorijskih modelih za zmanjšanje uživanja alkohola in drugih drog. Čeprav ni podatkov o učinku semaglutida na absorpcijo alkohola, pa je mogoče, da poleg upočasnjenega želodčnega praznjenja upočasnjuje tudi absorpcijo alkohola. Ta upočasnitev zmanjša vpliv na dopaminski učinek, ki ga prinese uživanje alkohola.

Obetavne so tudi študije na področju nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Hormon GLP-1 ima ključno vlogo pri povezovanju presnovnih in možganskih motenj. Pri kognitivnih motnjah, povezanih z diabetesom in debelostjo, agonisti GLP-1 izboljšujejo učenje in spomin ter zmanjšujejo nevrodegeneracijo. Čeprav so te ugotovitve po večini osnovane na živalskih študijah, kažejo, da bi bile lahko nove učinkovine obetavna terapevtska možnost za kognitivni upad, povezan z diabetesom, in nevrodegenerativne bolezni pri ljudeh. Za potrditev teh učinkov pri ljudeh so nujne nadaljnje klinične študije.

Tudi negativni stranski učinki niso nedolžni

Kako pa je z že znanimi negativnimi stranskimi učinki? Po besedah endokrinologinje Marije Pfeifer so preučevali vpliv na samomorilnost, "a to ni bilo dokazano". Pogosti stranski učinki so po njenih besedah "slabost, bruhanje, driska, ki pa izzvenijo, ker se doziranje začne z zelo nizkimi odmerki in se čaka, da se telo navadi na semaglutid". Nekateri stranski učinki pa so resnejši: "Opisali so zbolevanje za pankreatitisom oziroma vnetjem trebušne slinavke. Poleg tega, da deluje na centralni živčni sistem, deluje tudi na praznjenje želodca. Dostikrat se dogaja, da ima bolnik načrtovano operacijo, a ima po 12 urah še vedno hrano v želodcu, kar lahko privede do zapletov, kot je aspiracijska pljučnica. Hujši zaplet je tudi čista pareza želodca, da postane želodec, ki je mišica, paraliziran, hrana pa tam ostaja."

Povečano je tudi tveganje za nastanek žolčnih kamnov. Omenila je tudi vpliv na pojavnost določene redke, medularne oblike raka ščitnice, za zdaj pa o tem poročajo samo pri živalih, pri čemer odsvetujejo uporabo tovrstnega zdravila tistim, ki imajo raka ščitnice v družini. Raziskovalci prav tako preučujejo povezavo med jemanjem semaglutida z redko očesno boleznijo, ki lahko povzroči slepoto na eno oko.

Obetavnost raziskav črevesnih hormonov

Kljub temu pa Žiberna meni, da so raziskave na področju teh novih zdravil odprle vrata obširnemu polju preučevanja vloge črevesnih hormonov. Če se trenutna zdravila naslanjajo le na posamične hormone in njihovo posnemanje, se kot še bolj perspektivna kažejo zdravila, ki izkoriščajo hkratno posnemanje dveh ali več hormonov. Tak primer je učinkovina tirzepatid, ki je novembra lani pridobila dovoljenje za zdravljenje debelosti in kaže še večjo uspešnost pri zmanjševanju telesne teže. "Sem pa zasledil tudi nove zanimive terapevtske tarče in tu gre znova za dvojne agoniste. V naslednjem desetletju lahko tu pričakujemo veliko povečanje osnovnih zdravil z izboljšano učinkovitostjo in dobrim varnostnim profilom." Vredno Nobelove nagrade, vprašamo. Zagotovo, a to bo pokazal čas, odgovori.

Debelost – ogromen svetovni problem in vstopnica za druge bolezni

Popularnost zdravila Ozempic je v nebo pognalo odkritje, da učinkuje tudi pri zmanjšanju telesne teže. A zdravilo je le hipen odgovor na sicer ogromno svetovno težavo, ki terja širok in predvsem takojšen odziv. V Združenih državah se s preveliko telesno težo spopadajo skoraj tri četrtine prebivalstva, v Evropi pa je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije takih 59 odstotkov. Ogromen delež, ki le še narašča. Skrb vzbujajoče je, da mnogi menijo, da bi lahko problem izkoreninili samo z zdravili.

"Miselnost, češ, saj mi bo pa injekcija pomagala, je zelo poenostavljena," pravi zdravnica Nena Kopčavar Guček. Zdravilo je lahko po njenih besedah dobra začetna spodbuda, a ne več kot to, dodaja Lovro Žiberna. "Idealno je, da se hkrati z uvedbo zdravila človeka spodbudi tudi k spremembi življenjskega sloga. Takrat ima idealno priložnost. Tisti, ki ne spremenijo sloga, pridobijo maso nazaj. Lahko se sicer odločijo za vnovično uvedbo, a ni ideja, da bi ta zdravila jemali dosmrtno. Manjši odmerki so predvideni za sladkorno bolezen tipa dve, pri kateri je v ospredju urejanje krvnega sladkorja."

Oba poudarjata veliko vlogo debelosti pri drugih boleznih in to, da jo je že iz tega vidika treba obravnavati. Po besedah Nene Kopčavar Guček je "debelost povezana z vrsto bolezni, kot so žolčni kamni, ortopedske težave, pogostejše so tudi nekatere oblike raka. Debelost odpira vrata drugim boleznim. Vesela sem, da se je našlo zdravilo, ki pomaga pri obravnavanju debelosti, še bolje pa je ne zboleti, ohraniti zdravje, delati na tem."

Ob tem Žiberna spomni, da je znanost v zadnjem obdobju naredila velik korak naprej pri razlagi vloge in funkcije maščevja v telesu. Zdravo maščevje je namreč izjemnega pomena za zdravje posameznika na splošno: "Maščevje je svoj endokrini organ. Skrbeti moramo za zdravje maščevja, poškodbe tega organa vodijo v kronično vnetje, začne se patološko izločanje signalnih molekul, ki vplivajo na celotno telo. Veliko raziskav se osredotoča na iskanje signalov iz maščevja, ki vplivajo na številne organe."

Človeška biologija naklonjena temu, da se redimo

Endokrinologinja Marija Pfeifer ob tem potrjuje, da živimo v debelilnem okolju, ustvarili smo si življenjski slog, ki le še spodbuja debelost, ob tem pa se premalo zavedamo, da nas k debelosti potiska tudi evolucija. "Malo je svoje dodala genetska selekcija v človeškem razvoju, ki je selekcionirala gene tako, da so preživeli tisti ljudje, ki so bili v obdobju izobilja bolj sposobni kopičiti hrano. Ljudje imamo več genov, ki nas silijo k debelosti. Trenutno živimo v obdobju, v katerem z izjemo nekaj delov sveta ni pomanjkanja."

Biologija, ki nas gradi, je torej zaradi lekcij iz evolucije, ko smo bili pogosteje lačni kot pa siti, naklonjena temu, da se redimo: "V telesu imamo mehanizme, ki uravnavajo lakoto in sitost. Imamo več hormonov, ki spodbujajo hranjenje, manj pa je hormonov, ki urejajo, da prenehamo jesti. Ta center je v delu možganov hipotalamusu in pri tistih ljudeh, ki se zredijo, se ti centri poškodujejo, nastane vnetje. Centri, ki so odgovorni za uravnavanje vnosa hrane, so torej zavrti, zato se taki ljudje redijo še hitreje." Velik problem pa je po njenem tudi hedonizem. Ogromna napaka je, da se v vzgoji otrok sladice ponuja kot nagrado. To vedenje s tolaženjem ali nagrajevanjem sebe posnemamo tudi pozneje v življenju, kar prav tako vodi v napačne vzorce prehranjevanja in posledično debelost.

Predvsem bi morali delati na preventivi, da se debelost pri posamezniku niti ne začne, saj je pot nazaj izjemno težka: "Ko se redimo, se maščobne celice najprej povečajo. Ko pa v sebi ne zmorejo več kopičiti maščobe, se začnejo deliti. Debelost take stopnje je zelo težko zdraviti. A še vedno je vse v glavi. Največji nasprotnik hujšanja so hormoni, ki ti velevajo: "Jej, jej, jej!" Ko človek hujša, se ti hormoni izločajo v velikih količinah. Človek jih zelo težko premaguje, razen če je izjemno discipliniran."

Prav zato stigma, ki so je deležni ljudje, ki trpijo za debelostjo, nikakor ni upravičena, poudarja naša sogovornica Urška iz Ljubljane, nekdanja uporabnica Ozempica, ki se z debelostjo spopada že dlje časa: "Ni prav, da se vse povprek obsoja. Ljudje še vedno mislijo, da smo debeli labilni. A vzroki za debelost so različni, to vlečeš s sabo desetletja. Tudi mene so po krivici ocenjevali, da sem predebela, da se ne zmorem obvladovati, in nisem zaznala, da bi se to v družbi s časom kaj spremenilo na bolje. Razumejo edino ljudje, ki so sami dali to skozi, ali pa strokovnjaki. Teža ni vse."

Ozempic – finančni težkokategornik

Da je postalo zdravilo Ozempic svetovni fenomen, kažejo tudi številke na finančnih trgih. Proizvajalec zdravila Ozempic in njegovega ekvivalenta za hujšanje Wegowy danska družba Novo Nordisk je postala na račun teh dveh zdravil evropsko podjetje z največjo vrednostjo. Ta je tako velika, da presega celoten danski BDP.

V Ameriki je treba za mesečne stroške Ozempica odšteti skoraj tisočaka, za Wegovy še nekoliko več. Čeprav sta v Evropi na voljo po prijaznejši ceni, se človek vpraša, ali ne bodo nova zdravila za debelost, podobno kot zelo pogosto tudi debelost sama, le še utrdila socialni prepad v družbi. Zdravilo Wegovy sicer ima dovoljenje za promet v vseh državah Evropske unije, tudi v Sloveniji, vendar se zdravilo pri nas kot tudi v večini članic Unije v dogovoru z Evropsko agencijo za zdravila še ne trži zaradi prevelikih svetovnih potreb, so pojasnili pri Javni agenciji za zdravila.

In še to, malo za šalo malo zares: Zaradi neverjetnega odmeva, ki ga ima nova generacija zdravil za hujšanje na ameriških tleh, tamkajšnji veliki prehranski giganti že snujejo strategije, kako privabiti po novem neješče prebivalce, letalska industrija pa je že izračunala, koliko bo prihranila pri gorivu, če bodo potniki nenadoma lažji.