Andrej Robida, ki je pred dnevi izstopil iz sveta NIOSB, je v pismu opisal zgodbo otroka s težko srčno napako. Po rojstvu so ga prepeljali v Ljubljano, kjer so staršem rekli, da je otrok prelahek in da mora pred operacijo še pridobiti težo. A bi ga morali operirati v nekaj urah ali vsaj naslednji dan, saj je imel normalno porodno težo. "Pravijo, da niso imeli otroškega srčnega kirurga. So ga čakali iz tujine, a ga ni bilo, čeprav so imeli zapisano, da lahko pride v 24 urah," je razvidno iz pisma.

Navedbe kliničnega centra, da pri roki niso imeli kirurga, niso držale, saj je bil kirurg, prihod katerega je organiziral Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB), v Ljubljani, a so otroka pred njim skrili. Otrok je nato zbolel še na črevesu. Otroški kardiolog iz tujine mu je naredil luknjo s katetrom v zgornjem delu srca, čeprav ne bi bilo treba. Otrokovo zdravje se je nato poslabšalo, v opisu otrokove bolezni, ki ga je zahteval regulator, pa o črevesu ni pisalo nič.

Po zavlačevanju je otroka nato operiral kirurg, ki ga je zagotovil NIOSB. Črevo se je pozdravilo, a opravili so le začasno operacijo, ker je bil otrok preveč bolan za popolno popravo in bo na operacijsko mizo moral še enkrat. Robida je prepričan, da bi operacija v prvem ali drugem dnevu srčno napako lahko popolnoma popravila. Iz pisma je razvidno tudi, da je otrok prejemal zdravila, ki jih ne bi potreboval, če bi ga pravočasno operirali.

Domačega strokovnjaka ni bilo
Robida opozarja, da na voljo niso imeli nobenega domačega strokovnjaka, pogodbeniki pa so bili nedostopni, razen čeških kirurgov pa v kliničnem centru niso želeli nikogar. Sicer pa za otroke lepo skrbijo medicinske sestre in tudi mlajši zdravniki.

UKC Ljubljana je po navedbah Robide skrb za bolnike postavil šele za ugled ustanove, skrb za zdravniško stroko in zaposlene. Prav tako niso upoštevali sklepov vlade, saj da "tam nimajo pojma, kaj je to njihova kakovost in varnost zdravstvene obravnave in da so oni strokovnjaki in njihov strokovni svet ve vse o medicinski stroki". Robida ob tem še opozarja, da v strokovnem svetu kliničnega centra ni nobenega otroškega kardiologa, niti otroškega srčnega kirurga.

Robida: Otroku so škodovali
Robida je dogajanje izpostavil tudi na odboru za zdravstvo v sredini novembra, kjer so predstavniki UKC Ljubljana zatrdili, da je program otroške srčne kirurgije varen. A kot kaže opisani primer otroka, tega niso obravnavali varno, pač pa so mu škodovali, in to ne zaradi človeške napake: "Temu znanost o varnosti pacientov pravi lahkomiselno obnašanje, pravna znanost pa za to uporablja mnogo bolj obremenjujoč izraz."

Pred tednom dni je odstopil tudi predsednik sveta NIOSB-ja Igor Gregorič, odstopno izjavo pa ima pripravljeno tudi v. d. direktorja inštituta Brane Dobnikar. Ključni razlog za Gregoričev odstop Dobnikar vidi v zavrnitvi vseh možnosti, da bi udejanjili projekt inštituta. Minister za zdravje Samo Fakin je po Dobnikarjevi oceni v zadnjih izjavah dal nedvoumno vedeti, da bo imel ljubljanski klinični center v primeru otroške kardiologije in kardiokirurgije možnost popravnega izpita.

UKC Ljubljana: Za otroke je dobro poskrbljeno
Program zdravljenja otrok z boleznimi srca po navedbah Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana pri njih poteka uspešno. "Za otroke, ki se zdravijo pri nas, je dobro poskrbljeno. Odstopi in neutemeljene navedbe ne vplivajo na delo v kliničnem centru," so sporočili iz UKC-ja.

SMC obžaluje manko podpori za NIOSB
V SMC-ju, iz kvote katerega je bila nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, pa so spomnili, da je bil NIOSB ustanovljen po tem, "ko se ne stroka ne vodstva kliničnega centra in pediatrične klinike dolga leta niso mogli dogovoriti, kako bi presegli dolgotrajne težave na pediatrični kardiologiji". V ospredju načrta o nacionalnem inštitutu je bila skrb za zdravje težko bolnih otrok. Po njihovi oceni namreč ni nobenega razloga, da bi otroke morali voziti na operacije v tujino ali da bi zaradi neurejenih razmer izgubljali življenja.

Hvaležni so Gregoriču, ki je sprejel vabilo in bil pripravljen svoje znanje in ugled zastaviti za vzpostavitev strokovnega jedra za zdravljenje otroških srčnih bolezni v Sloveniji. Tak projekt pa po navedbah SMC-ja potrebuje pogum in odločno podporo ustanovitelja, to je države, pa tudi podporo ustanov, s katerimi bi tesno sodeloval, to je prvenstveno ljubljanski klinični center.

"Žal nam je, da očitno nima več ne enega ne drugega in da na drugi strani tudi ni jasnega načrta o tem, kako povrniti otroško kardiologijo v stanje, ki si ga bolni otroci zaslužijo in bo odražalo vrhunsko znanje, ki ga slovenska medicina premore," so še zapisali v sporočilu za javnost.

Od ministra pričakujejo, da bo javnosti pojasnil, kako vidi prihodnost otroške srčne kirurgije. Fakin je že napovedal, da bo svojo odločitev o usodi otroške srčne kirurgije sporočil okoli 15. decembra. A je bil, tako kot že v nekaterih prejšnjih, tudi v današnji izjavi ob robu odprtja presejalno-diagnostičnega centra za program Dora v Mariboru precej jasen. "Ustanovitev inštituta je bila morda tista spodbuda, ki so jo zaposleni v kliničnem centru potrebovali, da premislijo in naredijo nov projekt in nov program. Z nekim novim inštitutom bi bilo v tem trenutku preprosto preveč zapletov in preveč bi nas stalo," je dejal v izjavi za medije.