Lani so v Evropski uniji, Islandiji, Lihtenštajnu in na Norveškem našteli 130 primerov mrzlice denga, pri katerih so ugotovili lokalni vir okužbe. Foto: Pixabay
Lani so v Evropski uniji, Islandiji, Lihtenštajnu in na Norveškem našteli 130 primerov mrzlice denga, pri katerih so ugotovili lokalni vir okužbe. Foto: Pixabay

Invazivna vrsta tigrastega komarja, ki širi več virusov, se je udomačila že v številnih državah Evropske unije, tudi v Sloveniji, ob nadaljnjem segrevanju ozračja pa se pojavlja tudi že v državah s hladnejšim podnebjem, kot sta Islandija in Norveška.

Sorodna novica Italija dvignila stopnjo pripravljenosti zaradi virusa denga

Odrasli tigrasti komarji živijo približno en mesec, jajčeca, ki jih odlagajo samice, pa ob primernih razmerah preživijo tudi eno leto. "Poleg tega, da se širijo jajčeca, se širijo tudi komarji. Ne preletijo dolgih razdalj, ampak se širijo tako, da se zatečejo v avtomobile ali druga prevozna sredstva in jih potem mi prenesemo z enega mesta na drugega," je pojasnila raziskovalka in predavateljica z Univerze na Primorskem Katja Adam.

Dezinsekcija po zaznavi primera okužbe z dengo, kot na primer v Trstu, se opravlja na manjših območjih, saj je pomembno predvsem uničenje ličink. Tigrasti komar se rad zadržuje v odsluženih pnevmatikah, rad ima stoječo vodo in toploto. "In če se s temi pnevmatikami trguje, lahko komarje oz. njihova jajčeca prenesemo z enega konca sveta na drugega. To je bil glavni način širjenja tigrastega komarja po svetu," je dejala Adam.

V Sloveniji do zdaj vsi primeri okužb vneseni iz tujine

Tigrasti komar zelo uspešno prenaša virus denge, pa tudi zike in čikungunje. Vsi primeri okužb, ki so se do zdaj pojavili v Sloveniji, sicer niso bili domačega izvora, temveč so se pojavili po vrnitvi ljudi s potovanj po tropskih in subtropskih predelih sveta. Teh primerov je v Evropi vse več.

"Tako kot v prejšnjih letih verjetnost izbruha denge sicer še vedno obstaja. Samice komarjev potrebujejo krvni obtok zato, da se razvijejo jajčeca. In po navadi, zato ker se hranijo podnevi, svoj krvni obrok vzamejo večkrat," je za Radio Slovenija pojasnila raziskovalka.

Nacionalni inštitut za javno zdravje sporoča, da se v Sloveniji denga za zdaj ne pojavlja. Monitoring, ki ga znova izvajajo na več lokacijah po državi, letos ni zaznal nobenega z dengo okuženega komarja, potrjuje tudi Katja Adam.

Denga je virusna vročinska bolezen, ki se na človeka prenese s pikom okuženega komarja. Komar se okuži ob piku bolnika z dengo in lahko prenese bolezen na drugega človeka po osmih do desetih dneh. Neposredni prenos virusa denge s človeka na človeka ni mogoč.

Okužba z virusom denge poteka najpogosteje brez simptomov, kadar se simptomi pojavijo, pa je bolezen največkrat podobna gripi. Glavni znaki so visoka vročina, hud glavobol, bolečine za očmi, v mišicah in sklepih ter izpuščaj. Lahko se pojavijo tudi blage krvavitve.

Pri petih odstotkih okuženih bolezen lahko napreduje v hudo obliko bolezni, t. i. denga hemoragično vročico ali sindrom denga šoka, ki lahko ogroža življenje. Specifičnega zdravljenja za dengo ni, piše na spletni strani NIJZ-ja.