V SDS-u menijo, da ima Slovenija razmeroma dobro razvit zdravstveni sistem, nujno pa je narediti korak v smeri sistemske ureditve paliativne oskrbe, ki mora biti pravočasno dostopna vsem bolnikom vseh starosti, ki jo potrebujejo, ne glede na kraj bivanja. "Paliativna oskrba namreč lahko pozitivno vpliva na potek bolezni, ne pospešuje niti ne zavlačuje smrti, potrjuje življenje in prepozna umiranje kot naravni proces," je poslanka Alenka Jeraj (SDS) povedala na novinarski konferenci.

Po predlogu se paliativna oskrba izvaja na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. "V slovenskih bolnišnicah se glede na gravitacijsko območje vzpostavijo oddelki oziroma ustrezno število postelj za paliativno oskrbo," je dejala.

Specialistično ambulantno paliativno oskrbo bi po predlogu izvajali ustrezno sestavljeni timi, za enakomerno dostopnost do storitev ne glede na kraj bivanja pa bi se vzpostavili dodatni mobilni paliativni timi pri obeh univerzitetnih kliničnih centrih, na Onkološkem inštitutu ter v regijskih in splošnih bolnišnicah, ki oskrbijo bolnika tudi na mestu bivanja.

Po njenih besedah so v Sloveniji že nekaj let določeni timi anesteziološko-protibolečinskih ambulant po izvajalcih v obeh kliničnih centrih in splošnih bolnišnicah ter zagotovljena sredstva. Deluje tudi osem mobilnih paliativnih timov. "Vendar iz poročil Zavoda za zdravstveno zavarovanje izhaja, da te storitve niso v polnosti realizirane," je poudarila. V SDS-u omenijo, da je težava tudi premalo postelj za paliativno oskrbo, zato načrtujejo negovalno bolnišnico in dodatne postelje.

Društvo Hospic ima 25 zaposlenih in 193 prostovoljcev

Jeraj je predstavila tudi hospic oskrbo, ki trenutno deluje v okviru društva Hospic. To je imelo konec lanskega leta 25 zaposlenih in 193 prostovoljcev. "Hospic oskrba ne more temeljiti na delu prostovoljcev, zato z zakonom predlagamo, da Slovenija pristopi k ureditvi dejavnosti hospic hiš s statusno ureditvijo dejavnosti kot javne zdravstvene dejavnosti s financiranjem oskrbnega dne, in sicer podobno, kot se financirajo storitve negovalnih bolnišnic oziroma storitve v socialnih zavodih," je pojasnila Jeraj. Ocenjujejo, da bi glede na število prebivalcev v Sloveniji potrebovali od pet do šest hospicev z do 50 posteljami.

Zakon predvideva, da bo vzpostavitev mreže paliativne in hospic oskrbe zagotovilo ministrstvo za zdravje, izobraževanje na področju paliativne oskrbe pa bosta izvedli Zdravniška zbornica Slovenije in Zbornica zdravstvene nege.

V SDS-u so predlog zakona v parlamentarno proceduro vložili v ponedeljek. Prepričani so, da bo doživel podporo v parlamentu "in da ga bomo sprejeli ter tako zagotovili primeren standard za naše dolgotrajno bolne, neozdravljivo bolne in umirajoče", je še dodala poslanka.