V študiji strokovnjaki ugotavljajo, da porazdelitev maščobe vpliva na nevarnost bolezni srca v enaki meri kot debelost. Boleznim srca naj bi bili bolj podvrženi tisti, pri katerih je širina bokov manjša od širina pasu.

"Trenutne smernice ne svetujejo merjenja debelosti pri tistih z normalno težo, saj ti naj ne bi bili podvrženi nevarnosti za bolezni srca," je na predstavitvi ugotovitev v Cankarjevem domu (CD) v Ljubljani dejal vodja študije Jose Medina-Inojosa s klinike v ameriški Minnesoti, ki je prepričan, da so ugotovili večjo nevarnost za tiste z normalno težo, kot je veljalo doslej.

V študiji je sodelovalo 1.692 prebivalcev Minnesote, pri katerih so med letoma 1997 in 2000 izmerili višino, težo in razmerje med obsegom bokov in pasu. Do leta 2016 so znanstveniki pri njih spremljali pojav bolezni srca, kot sta srčni infarkt in kap.

Škodljiva debelost pri normalni teži
Ugotovili so, da je bila nevarnost bolezni srca pri prebivalcih z normalno težo in večjo koncentracijo maščobe okoli pasu dvakrat večja kot pri tistih, ki imajo postavo v obliki hruške, med katerimi so bili tudi tisti s čezmerno telesno težo.

Čezmerno telesno težo določa indeks telesne mase (ITM), ki temelji na razmerju med višino in težo. Na podlagi indeksa ljudi lahko razdelimo na tiste z nizko oz. visoko stopnjo ogroženosti za razvoj bolezni srca, visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni tipa 2 ali določenih vrst raka.

Novi rezultati kažejo na to, da ljudje kljub nizkemu ITM-ju niso samodejno uvrščeni v skupino ljudi z nizko stopnjo ogroženosti za razvoj bolezni srca. "Če je obseg pasu zaradi maščobe večji od obsega bokov, obiščite zdravnika, ki bo ocenil vaše srčno-žilno zdravje in razporeditev maščobe," je dejal Medina-Inojosa.

1.300 strokovnjakov iz 40 držav
Združenje kardiologov Slovenije je od četrtka do sobote v Ljubljani gostilo mednarodni kongres EuroPrevent 2018, v okviru katerega je na osmih simpozijih sodelovalo več kot 1.300 strokovnjakov iz okoli 40 držav.

Na kongresu so med drugim predstavili novosti glede vloge maščob, sladkorjev in soli v razvoju srčno-žilnih bolezni ter napredek pri določanju ogroženosti posameznika za razvoj srčno-žilnih bolezni s pomočjo genetike in psihosocialnih dejavnikov. Srčno-žilne bolezni so eno največjih javnozdravstvenih bremen. Kljub znatnemu upadu v zadnjih desetletjih še naprej ostajajo najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji.