Splošni cilj evropskega projekta TOGAS je zagotoviti manjkajoče znanje, z izvedbo treh pilotnih študij, od katerih je vsaka namenjena obravnavanju posebnih vidikov testiranja na raka želodca in njegovega zgodnjega odkrivanja. Foto: ZD Ljubljana
Splošni cilj evropskega projekta TOGAS je zagotoviti manjkajoče znanje, z izvedbo treh pilotnih študij, od katerih je vsaka namenjena obravnavanju posebnih vidikov testiranja na raka želodca in njegovega zgodnjega odkrivanja. Foto: ZD Ljubljana

"Rak želodca je velik svetovni javnozdravstveni izziv. Ima slabo prognozo, saj ga po navadi odkrijemo pozno. V Evropi se stopnja petletnega preživetja giblje med 19 in 30 odstotki. Preprečevanje razvoja bolezni je tako najboljša metoda za zmanjševanje umrljivosti zaradi raka želodca," so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da v Evropi ni na voljo učinkovitega načina presejanja za okužbo s H. pylori in tudi ne endoskopskih programov sekundarne prevencije oziroma ugotavljanja raka želodca v zgodnjem stadiju. "Ključna težava je torej v pomanjkanju vzpostavljenih programov za zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni v zahodnih državah."

V okviru evropskega projekta TOGAS poteka pilotno presejalno testiranje na okužbo s Helicobacter pylori, ki ga izvaja Zdravstveni dom Ljubljana. V raziskavo je bila vabljena skupina mladih odraslih (6000 pacientov ZD-ja Ljubljana v starosti od 30–34 let), ki bodo testirani na H. pylori in zdravljeni ob morebitnem pozitivnem rezultatu na okužbo.

Na testiranju krvi je 14-odstotni delež pozitivnih

Na novinarski konferenci je Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje predstavila evropski projekt. "V Zdravstvenem domu Ljubljana poteka raziskava preventivnega presejalnega testiranja in zdravljenja okužbe z bakterijo Helicobacter pylori z namenom preprečevanja raka želodca. Raziskava je del evropskega projekta TOGAS, ki združuje številne partnerje na področju novih možnosti preprečevanja in zgodnjega odkrivanja raka želodca. NIJZ pod strokovnim vodstvom Bojana Tepeša metodološko vodi raziskavo v ZD-ju Ljubljana in šestih centrih (Dublin, Cluj-Napoca, Riga, Zagreb, Reka in Vroclav) po EU-državah. Podobno raziskavo NIJZ in ZD Maribor izvajata v projektu EUROHELICAN."

Sorodna novica Četrtina okužena z bakterijo, ki povzroča raka. Odziv na presejalni program slab.

Predstavila pa je tudi dosedanji odziv pacientov v raziskavo: "V ZD-ju Ljubljana raziskava poteka na naključnem vzorcu 6200 pacientov v starosti 30–34 let, opredeljenih v ambulantah družinske medicine. Na pisno vabilo se je od marca letos odzvalo 2206 ljudi, kar je 35,6-odstotna odzivnost. Želimo pa doseči 50-odstotno odzivnost in vabimo vse, ki so prejeli vabilo, da se nanj odzovejo," je poudarila in dodala, da je več kot 1300 ljudi že prejelo informacijo, da niso okuženi. "Na testiranju krvi sicer zaznavamo 14-odstotni delež pozitivnih rezultatov. Pri 200 ljudeh je bil že opravljen dihalni test urea, s katerim potrdimo akutno okužbo, to je prisotnost bakterije v želodcu. Tako je bila z dihalnim testom urea pri 88 odstotkov pozitivnih na serologiji potrjena tudi akutna okužba."

Špela Tevžič, družinska zdravnica iz Zdravstvenega doma Ljubljana, je dodala: “Testirali smo že večino prijavljenih, vendar pa različno po ambulantah, nekateri še čakajo na vabilo na testiranje. Prav vsi, ki so se prijavili, bodo povabljeni na testiranje v ZD Ljubljana. Zdravimo tiste, ki imajo pozitiven dihalni test urea. 130 ljudi je že opravilo 14-dnevno zdravljenje s štiritirno terapijo dveh antibiotikov, zaviralca protonske črpalke in bizmuta. Trenutno je 74 ljudi že opravilo kontrolni dihalni test urea, ki je pokazal, da je shema zdravljenja zelo učinkovita (98-odstotna). V primeru, da zdravljenje ni uspešno, se ponovi s spremenjeno shemo. Zbiramo tudi natančne podatke o stranskih učinkih terapije, ki kažejo, da se pri približno polovici oseb kažejo blagi stranski učinki, ki so pogosti pri zdravljenju z antibiotiki, kot so slabost, driska in izpuščaj, vendar zdravljenja zaradi tega ni bilo treba prekinjati."

Zdravljenje občutno zmanjša tveganje za razvoj raka želodca

Zdravljenje občutno zmanjša tveganje za razvoj raka želodca, saj v skoraj 90 odstotkih prepreči njegov nastanek. Z zdravljenjem okužbe zmanjšamo možnost za nastanek: ulkusa (razjede) na želodcu in dvanajstniku, gastritisa (vnetje želodčne sluznice), dispepsije (občutek polnosti, napihnjenost, pekoča bolečina, spahovanje, slabost), anemije zaradi pomanjkanja železa, limfoma MALT, pomanjkanja vitamina B12, avtoimunske bolezni idiopatska trombocitopenična purpura.

"Številni prepozno obiščejo svojega zdravnika. Zato še posebej pozdravljamo testiranje na Helicobacter pylori. Še posebej zato, ker simptomi niso izraziti. 80 odstotkov vseh okuženih je brez simptomov. Pričakujemo, da bo to testiranje bistveno pripomoglo k hitrejšemu odkrivanju in zdravljenju bolezni. V združevanju si bomo vsekakor prizadevali, da bomo ozaveščali tiste, ki bodo vključeni v program, in jih pozivali, da vabila nikakor ne odvržejo, kajti to je dobrobit za njih in za vse tiste, ki potem zbolijo za rakom," je opozorila Ivka Glas, predsednica združenja EuropaColon.

Približno 80 odstotkov vseh okuženih je brez simptomov, zato je pravočasno odkritje in zdravljenje okužbe ključno za zmanjšanje pojavnosti s H. pylori okužbo povzročenih bolezni (razjede želodca in dvanajstnika, dispepsija, gastritis, MALT limfom in rak želodca). Ozdravitev okužbe s H. pylori v mlajši odrasli dobi zmanjša možnost nastanka raka želodca do 63 odstotkov.

90 odstotkov rakov želodca je posledica okužbe z bakterijo Helicobacter pylori