Statistika Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kaže, da je 1. novembra letos na prvi pregled v specialistični ambulanti čakalo več kot 95.000 bolnikov, kar je skoraj 10.000 bolnikov več kot leto prej. Nad dopustno čakalno dobo dolgo pa je čakalo 8.694 bolnikov, kar je skoraj 3.000 več kot leto prej.

Močno so se podaljšale tudi čakalne vrste za zdravstvene storitve. 1. novembra je tako nanje čakalo več kot 76.000 bolnikov oz. skoraj 11.000 več kot lani. Skoraj podvojilo pa se je število tistih, ki čakajo dlje od dopustne čakalne dobe (lani novembra je bilo takih bolnikov 8.830, letos že 15.224).

Najdaljše čakalne dobe za prvi pregled ostajajo na področju revmatologije. Čakalna doba se je v letu dni povečala s 335,3 dneva na 413,8 dneva oz. za dva meseca in pol. Zelo skrb vzbujajoče je tudi, da na področju revmatologije ni ambulante, ki bi imela čakalno dobo znotraj najdaljših dopustnih čakalnih dob. Na pregled pri revmatologu se denimo v Splošni bolnišnici Novo mesto čaka več kot dve leti ali 767 dni.

Pri posegih so še vedno največje čakalne dobe na področju ortopedije. Na operacijo hrbtenice so bolniki 1. novembra čakali povprečno 431 dni, pred letom dni pa 338 dni. Čakalna doba za artroplastiko kolena se je v povprečju skrajšala, a ostaja visoka. Letos se na ta poseg povprečno čaka 427 dni, lani ob tem času pa 41 dni dlje. V Splošni bolnišnici Jesenice se denimo na artroplastiko kolena in kolka čaka skoraj tri leta. Tudi čakalna doba na ortopedsko operacijo rame se je v enem letu skrajšala le za nekaj dni.

Vse več starejših in premalo plačil
Po mnenju generalnega direktorja zdravstvene blagajne, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Sama Fakina se čakalne dobe podaljšujejo zlasti zaradi staranja prebivalstva in tega, ker ZZZS ni plačeval preseganja programa.

Že letos pa bo ZZZS bolnišnicam nakazal skupaj devet milijonov evrov več, v prihodnjem letu pa bodo namenili okoli 40 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih dob. A po Fakinovem mnenju je krajše čakalne vrste mogoče doseči tudi z drugačno organizacijo. Tako je že predlagal, da bi tudi v času dežurstva zdravniki dodatno pregledovali bolnike. Predlog je vsakič naletel na odpor pri zdravnikih.

Fakin trdi, da če bi zdravnik v času dežurstva obravnaval nekaj dodatnih bolnikov, ki so sicer uvrščeni na čakalno vrsto, bi se te prepolovile. "A čakalne vrste so nekaterim v interesu. Če jih ne bi bilo, tudi ne bi bilo zasebnih ambulant," je dodal.