Danes – dobrih šest let pozneje – pa njegovim trditvam pritrjujejo številni strokovnjaki. Veliko jih govori celo o tem, da nas je sladkor zasužnjil in da nas sla po njem dobesedno ubija. O razsežnosti problema govori podatek, da je seznam živil, ki jim je sladkor dodan, skoraj neskončen. In posledice? Zdravniki pri nas vsako leto na novo odkrijejo sladkorno bolezen pri kar 11 tisoč ljudeh.

Diabetolog asist. dr. Aleš Skvarča s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana poudarja, da je bolnikov s sladkorno boleznijo vedno več in da so iz leta v leto mlajši. "Celotne generacije odraščajo v sladki dobi. Otrokom in mladostnikom privzgajamo sladek okus. Vse, kar ni vsaj srednje sladko, ni več dobro, ni več okusno. Nekatere živilske izdelke morajo trgovci celo umikati iz prodaje, ker niso dovolj sladki in se zato ne prodajajo dovolj uspešno." Sladkorja ne dodajajo le hrani, za katero pričakujemo, da bo sladka, kot so sladkarije in slaščice. Skrit je tudi v kruhu, kislih kumaricah, žitih za zajtrk, sadnih jogurtih, omakah, juhah. Če bi s trgovskih polic odstranili vse izdelke z dodanim sladkorjem, bi na njih zazevala velika praznina. Skoraj 80 odstotkov industrijskih izdelkov namreč vsebuje sladkor.

Na zatožni klopi so sladke pijače
Pred škodljivimi posledicami uživanja prevelike količine sladkorja si ne moremo več zatiskati oči. Statistika je dovolj zgovorna. Strokovnjaki ocenjujejo, da samo zaradi sladkih pijač na svetu vsako leto umre več kot 180 tisoč ljudi. Zakaj so prav sladke pijače tako škodljive? "Pri zaužitju živila, ki je v tekoči obliki, nimamo občutka sitosti," pojasnjuje nutricionistka prof. dr. Nataša Fidler Mis s Pediatrične klinike UKC Ljubljana. "To vodi k večjemu vnosu hrane. Pri tem pa gre za najbolj škodljivo vrsto kalorij. Sladkorji v sladkih pijačah zelo hitro preidejo v kri in tudi tega si ne želimo." Študija, ki so jo opravili na Pediatrični kliniki, je razkrila, da slovenski petnajstletniki in šestnajstletniki glede na priporočila Svetovne zdravstvene organizacije zaužijejo kar trikrat preveč sladkorja v tekoči obliki.

Neslavno prvo mesto slovenskih mladostnikov
Mednarodna študija iz leta 2012, v kateri je sodelovalo 41 držav iz ZDA, Azije in Evrope – med njimi tudi Slovenija –, je razkrila, da najpogosteje segajo po sladkih pijačah slovenski petnajstletniki. Zasedli so torej neslavno prvo mesto, s tem pa slabih vesti še ni konec. Med enajstletniki iz 41 držav so bili naši po pogostosti uživanja sladkih pijač na drugem mestu, med trinajstletniki pa na tretjem. Slovenski podatki iz leta 2014 pa kažejo, da po sladkih pijačah še vedno vsak dan sega kar četrtina naših mladostnikov. "Slovenski mladostniki zaužijejo skoraj 67 kilogramov sladkorja na leto. To je lahko celo več od njihove telesne mase in to je veliko preveč! Samo s pijačami z dodanim sladkorjem ga zaužijejo kar 25 kilogramov," poudarja dr. Nataša Fidler Mis.

Neustavljiva sla po sladkorju
Po besedah prof. dr. Tadeja Battelina iz ljubljanske Pediatrične klinike je sladkor dokazano vpleten v procese ugodja in povzroča psihično odvisnost: "Ker povzroča ugodje, ga želimo vedno več. Razvije se nekakšna zasvojenost, ki pa ni primerljiva z zasvojenostjo z mamili. Prehranska industrija to izkorišča in v tekmi za kupce proizvajalci dodajajo vedno več sladkorja."

Dr. Battelino dodaja, da sladkor še ni dolgo del človeške prehrane: "Pravzaprav je nekaj novega; k nam je prišel iz Južne Amerike. Prej smo uživali sladko posušeno sadje, ki ga je bilo malo, in med, ki ga je bilo še manj. Človek nikoli ni imel na voljo velikih količin sladkorja, zato v tisočletjih ni razvil pravih obrambnih mehanizmov proti njemu." Z evolucijo torej nismo razvili občutka sitosti oziroma zasičenosti s sladkorjem, zato ga danes nekritično uživamo. Problematično je, da se odvečni sladkor v telesu takoj spremeni v maščevje, to pa vodi v debelost.

Le vrh ledene gore
Zaradi uživanja velike količine sladkorja se lahko razvijejo sladkorna bolezen, srčno-žilni zapleti – med njimi srčni infarkt in možganska kap – ter okvare očesnega ozadja, ledvic in živčevja. V najhujših primerih je potrebna amputacija noge, bolnik lahko tudi oslepi. Prevelika količina sladkorja zvišuje krvni tlak in povzroča debelost ter hudo zobno gnilobo.

Sladkor lahko dolga leta, tudi desetletje ali več, tiho zastruplja in uničuje naše telo. Strokovnjaki govorijo o tako imenovanem preddiabetesu, ki je, kot opozarja dr. Skvarča, le vrh ledene gore. "Treba se je zavedati, da dan nič diagnoze sladkorne bolezni ni tudi dan začetka razvoja bolezni in njenih kroničnih zapletov. Ti se razvijejo že prej. Tveganje ostane vse življenje." Preddiabetes je predstopnja sladkorne bolezni tipa 2, ki je najbolj razširjena oblika te bolezni. Strokovnjaki ocenjujejo, da jo ima kar 90 odstotkov celotne populacije.

Bolnik je sam svoje sreče kovač
"Hkrati pa je diabetes ena izmed tistih bolezni, pri katerih sta škarje in platno predvsem v rokah bolnikov," poudarja dr. Skvarča. Zelo veliko je namreč odvisno od odločitev, ki jih sprejemajo. Ob tem diabetolog s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana dodaja: "Ko so ljudje soočeni z diagnozo sladkorna bolezen, nekateri doživljajo pozitiven stres, ki vodi k odločitvi za spremembo življenjskega sloga. Pri tem so zelo uspešni: shujšajo, spremenijo način prehrane, povečajo telesno dejavnost. Pri njih lahko odložimo ali prekinemo terapijo s tabletami ali inzulinom." Povejmo še, da je sladkorna bolezen kronično obolenje. S primernim pristopom lahko njen potek upočasnimo in preprečimo kronične zaplete.