"Živimo v svetu, ker je slaba prehranjenost nova normalnost," je ob predstavitvi poročila dejal Lawrence Haddad, raziskovalec pri Mednarodnem inštitutu za raziskave prehranskih politik in eden izmed soavtorjev poročila. "Tak svet je popolnoma nesprejemljiv in to moramo vsi glasno povedati," je dodal.

Število prebivalcev, ki so predebeli, narašča skoraj povsod po svetu, kar ima za posledico povečanje pojavnosti sladkorne in drugih bolezni, je ugotovitve poročila povzela francoska tiskovna agencija AFP. V kar 57 od skupno 129 držav, vključenih v poročilo, imajo velik obseg tako podhranjenosti kot debelosti odraslih, kar predstavlja velik pritisk na zdravstveni sistem.

Slaba prehranjenost prinaša s sabo številne zdravstvene težave, in sicer podhranjenim pomanjkanje vitaminov in mineralov, predebeli pa imajo previsoko raven sladkorja, soli, maščob ali holesterola v krvi.

Presuhi in predebeli otroci
Skoraj vsak dvanajsti Zemljan ima sladkorno bolezen, okoli dve milijardi odraslih pa je pretežkih ali predebelih. Po podatkih WHO-ja je na svetu 667 milijonov otrok mlajših od pet let, med katerimi je 159 milijonov prenizkih za svojo starost, 50 milijonov jih je prelahkih glede na njihovo telesno višino, po drugi strani pa jih je 41 milijonov pretežkih, ugotavljajo v poročilu.

Poročilo sicer navaja, da so bili v zadnjem letu storjeni določeni koraki naprej in se število otrok, mlajših od pet let, ki zaradi podhranjenosti zaostajajo v rasti, zmanjšuje. Edini izjemi sta območji Afrike in Oceanije, so ugotovili.

Podhranjeni otroci so v odrasli dobi šibkejši od svojih ustrezno prehranjenih vrstnikov, prizadeti pa so tudi možgani in imunski sistem. Države so storile premalo v boju proti vsem oblikam slabe prehranjenosti, so opozorili avtorji poročila in hkrati države pozvali k vlaganju več sredstev v programe na področju prehranjenosti.

Potrebnih bi bilo 70 milijard dolarjev
Za uspešne programe na področju prehranjenosti po njihovi oceni primanjkuje vsaj 70 milijard dolarjev, če bi želeli uresničiti cilje, ki jih je WHO postavil za leto 2025 na področju preprečevanja s podhranjenostjo povezanega zaostajanja v rasti, hude podhranjenosti in slabokrvnosti.

Ti cilji vključujejo 40-odstotno znižanje števila otrok, mlajših od pet let, ki zaradi podhranjenosti zaostajajo v rasti, in 50-odstotno zmanjšanje pojavnosti slabokrvnosti pri ženskah v reproduktivni dobi. Za cilj pa so si pri WHO-ju zastavili tudi zaustavitev naraščanja števila predebelih odraslih. "Vsem izzivom navkljub slaba prehranjenost ni neizogibna, tu gre za odločitev politike," je sklenil Haddad.