Sladkorna bolezen je kronična nenalezljiva presnovna bolezen, za katero je značilna povišana raven sladkorja v krvi. Zdravljenje poteka nefarmakološko, z ukrepi zdravega življenjskega sloga, in farmakološko, z zdravili in medicinskimi pripomočki. Bolezen povzroča različne zaplete na srcu, ožilju, očeh, ledvicah, nogah in živcih.

Raziskovalna skupina je iz baze podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) izračunala neposredne izdatke za zdravstvo med avgustom 2019 in avgustom 2022.

Razrez stroškov

Med drugim so ugotovili, da je 53 odstotkov neposrednih izdatkov povezanih z zapleti pri bolezni, 33 odstotkov z izdatki za hospitalizacijo zaradi zapletov, 24 odstotkov celotnih izdatkov pa so znašali izdatki za zdravila za zdravljenje bolezni. Povprečna letna stopnja rasti neposrednih izdatkov za sladkorno bolezen in njene zaplete pa je znašala 12,5 odstotka.

Sorodna novica Število sladkornih bolnikov strmo narašča, v Sloveniji jih je že več kot 120 tisoč

Izračunali so tudi izdatke na bolnika. Neposredni letni izdatek ZZZS-ja za storitve, povezane z boleznijo na bolnika, znaša 1108 evrov. Zdravljenje brez zapletov stane 520 evrov na bolnika, medtem ko zapleti na bolnika letno stanejo od 277 evrov (zapleti na očeh) do 4385 evrov na bolnika (zapleti na ledvicah). Med dražjimi so tudi zapleti na nogah, možgansko-žilni in srčno-žilni zapleti.

Račun bo vse večji

Avtorji napovedujejo, da bo ekonomsko breme sladkorne bolezni v Sloveniji naraščalo, do leta 2030 se bodo izdatki v deležu BDP-ja povečali za 19,2 odstotka, rast pa se bo nadaljevala do leta 2050. Odločevalcem zato med drugim priporočajo spodbujanje vseh generacij k zdravemu življenjskemu slogu, krepitev preventivnih programov za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni in omogočanje dobre opolnomočenosti bolnikov z usmerjenimi izobraževalnimi programi na vseh ravneh zdravstva.

Okrogla miza: Oskrba z zdravili ni dovolj

Na okrogli mizi o raziskavi je diabetologinja in soavtorica Karmen Janša dejala, da so se analize lotili, saj število sladkornih bolnikov stalno narašča in naraščajo tudi stroški zdravil. Ob tem je poudarila, da sladkorna bolezen ni le povišan krvni sladkor, ampak ima številne akutne in poznejše zaplete.

Ekonomistka in soavtorica Petra Došenović Bonča pa je pojasnila, da so podatke uporabili tudi za napovedovanje izdatkov v prihodnosti. Ti kažejo, da bo morala Slovenija za 1,5 odstotne točke BDP-ja povečati javno financiranje zdravstva do leta 2050, da bodo lahko ohranili primerljivo dostopnost kot danes. "Od tega bo 7,5 odstotka prirasta prispevala sladkorna bolezen, če seveda ne izboljšamo načina obravnave, uvajamo inovacij in ne preprečujemo sladkorne bolezni," je poudarila.

Mojca Gobec z ministrstva za zdravje je povedala, da so rezultati zelo pomembni, saj lahko na njihovi podlagi načrtujejo prihodnje ukrepe. Pojasnila je, da na področjih, ki so ključna za obvladovanje bolezni, potekajo številni projekti, med drugim izboljšanje izobraževanja pacientov in prizadevanje, da se bo presajanja za diabetično retinopatijo udeležilo več bolnikov. Največji izziv pa bo neenakomerna dostopnost do timov po Sloveniji.

Janša je dodala, da je največ sladkornih bolnikov v vzhodni Sloveniji, a imajo tam najmanj timov. Najmanjša dostopnost do diabetologa je v mariborski, murskosoboški in celjski bolnišnici. Medtem pa je v koprski in novogoriški bolnišnici več timov in manj bolnikov.

ZZZS: Delež je presenetljiv

Vodja oddelka za zdravila na ZZZS-ju Jurij Fürst je dejal, da ga je delež izdatkov za zdravila presenetil, saj je bil pred desetimi leti polovico nižji. Poudaril je, da oskrba z zdravili ni dovolj, treba je z njimi tudi skrbno ravnati. "Diabetologe opozarjam, da imamo v Sloveniji velik delež bolnikov, ki jemljejo do šest zdravil za sladkorno bolezen vzporedno, kar je preveč, večinoma nekoristno in zelo drago," je povedal.

Podpredsednik Zveze društev diabetikov in nekdanji minister za zdravje Samo Fakin je poudaril, da je organizacija obravnave sladkornih bolnikov pri nas dobra. V društvih diabetikov pa opažajo, da je glavna težava motivacija bolnikov za večjo fizično dejavnost in spremembo prehranjevalnih navad.

Sogovorniki so se strinjali, da sta najpomembnejša "edukacija in opolnomočenje" bolnikov, da bodo sposobni obvladovanja svoje bolezni.