Dokazano je, da paliativna oskrba učinkovito lajša in preprečuje trpljenje, opozarjajo v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (ZZ), zato je po njihovem mnenju treba nadaljevati pot do zastavljenega cilja in poskrbeti za vse, ki trpijo.

"V Sloveniji imamo dobro organizirano paliativno oskrbo v nekaterih zdravstvenih domovih tako na primarni in sekundarni kot terciarni ravni zdravstvenega varstva, tudi na bolnikovem domu ali v socialnovarstvenih institucijah, a je v realnosti marsikomu ta oskrba še vedno nedostopna," je ocenila predsednica delovne skupine za paliativno zdravstveno nego pri ZZ-ju Judita Slak.

Razlogi so premalo izobraženi zdravstveni delavci in sodelavci s področja paliativne zdravstvene nege. Posledica pa je neprepoznavanje ali prepozno prepoznavanje potrebe po vključitvi paliativne oskrbe pri bolniku, je pojasnila predsednica Zbornice – Zveze Monika Ažman.

Paliativna oskrba s storitvami in kadrovskimi normativi še ni umeščena v sistem financiranja v obsegu, kot bi si ga zaslužila, zato je umestitev paliativne oskrbe v načrtovanje in financiranje javnega zdravstva po navedbah Ažmanove njihova prednostna naloga.

Začetnik organizirane paliativne oskrbe neozdravljivo bolnih v Sloveniji je Slovensko društvo hospic. Pomemben je tudi pilotni projekt uvajanja celostne paliativne oskrbe ministrstva za zdravje (od junija 2009 do julija 2010) s ciljem izboljšati kakovost obravnave z vzpostavitvijo mreže izvajalcev te oskrbe in omogočiti celosten pristop za bolnike z napredovano neozdravljivo boleznijo in za njihove bližnje, še navajajo v ZZ-ju.