To kažejo podatki Fakultete za šport, zbrani v gradivu, ki ga je za današnjo sejo odbora DZ-ja za zdravje pripravil Inštitut za varovanje zdravja (IVZ). Podatki Fakultete za šport, ki so jih zbirali v okviru iniciative Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) kažejo tudi, da so slovenski sedemletniki med najbolj ogroženimi zaradi debelosti med državami EU-ja.
Tako je bilo leta 1988 prekomerno prehranjenih 20,10 odstotka fantov, leta 2011 27, lani pa 27,10 odstotka. Med dekleti pa je bilo leta 1988 17 odstotkov prekomerno prehranjenih, leta 2011 22,70, leta 2012 pa 23,70 odstotka.

Slovenski mladostniki v vrhu EU-ja tudi po količini popitih sladkanih pijač
Slovenski mladostniki se uvrščajo na prvo mesto v Evropi po količini popitih pijač z dodanim sladkorjem, je pokazala raziskava Svetovne zdravstvene organizacije, objavljena v letu 2012.

Polovica 15-letnikov dnevno uživa sladke pijače
Po količini zaužitih pijač še posebej izstopajo dečki - kar 49 odstotkov petnajstletnikov dnevno uživa sladke pijače. To pomeni, da otroci s sladkanimi pijačami v telo vnašajo prazne kalorije, obenem pa so te pijače glavni vir dodanih sladkorjev v prehrani otrok - opozarjajo strokovnjaki.

Za 38 odstotkov kroničnih bolezni kriva nepravilna prehrana
Nepravilna prehrana je pomemben dejavnik tveganja za zdravje in je v kar 38 odstotkih tesno povezana z nastankom kroničnih nalezljivih bolezni, pri dodatnih 40 odstotkih pa deloma vpliva na njihov nastanek, je v gradivu zapisala Mojca Gabrijelčič Blenkuš z IVZ-ja.

Hrana je tudi družbena težava
Nezdravo prehranjevanje in posledično prekomerna teža in debelost nista samo medicinski težavi, hrana je lahko vir tolažbe, sredstvo komuniciranja, z njo se izražajo čustva, naklonjenost, skrb, ljubezen, piše v gradivu. Otroci in mladostniki v Sloveniji se po podatkih raziskav ne prehranjujejo zdravo. Raje izbirajo pretežno nezdrava živila, uživajo premalo zelenjave in rib, predvsem pa prepogosto posegajo po živilih iz skupine energijsko gostih in hranilno revnih živil. Prav tako nimajo ustreznih navad pitja in so pogosto žejni. "Sadje in zelenjavo vsak dan v skladu s priporočili uživa nekaj manj kot petina mladostnikov, nikoli pa pet odstotkov mladostnikov," je pokazala raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju iz leta 2010.

Sladkane pijače razširjene
Sladkane pijače in sladkarije sta v letu 2010 redno uživali dve tretjini mladostnikov. Sladkane pijače redno uživajo manj kot tri četrtine 15-letnikov in slabi dve tretjini 13-letnikov in 11-letnikov.

Mladostniki premalo pijejo
Mednarodne primerjave kažejo, da se slovenski mladostniki uvrščajo v sam vrh EU-ja po količini zaužitih sladkih pijač. Podatki Pediatrične klinike UKC Ljubljana kažejo, da slovenski mladostniki na dan popijejo premalo tekočine (900 ml namesto priporočenih 1.500 ml), od tega vnos pijač z dodanim sladkorjem pri dekletih znaša 51 odstotkov, pri fantih pa 69 odstotkov vseh dnevno zaužitih tekočin.

Mogoči ukrepi
Omejitev trženja nezdrave hrane, vključno s prepovedjo avtomatov s hrano in pijačo v šolskem okolju, ohranitev in izboljšanje sistema organizirane šolske prehrane, povečanje dostopnosti sadja in zelenjave v šolskem okolju, razumljivo označevanje izdelkov z visoko vsebnostjo sladkorjev, soli, maščob in kofeina - so mogoči preventivni ukrepi, ki jih stroka predlaga politiki tudi v osnutku nove strategije Prehrana in gibanje za zdravje 2013-23.