"Starši so pripeljali v dežurno službo otroka, ki je potreboval zdravstveno pomoč. Tako kot vedno ga je obravnavala triažna sestra, usposobljena za izvajanje triaže, kar pomeni, da se je s starši pogovorila o zdravstvenih težavah, da je naredila meritve, ki so potrebne ob tem, in ocenila, ali gre za nujno stanje ali ne," je dogodek opisala pediatrinja v ZD-ju Ljubljana in predstojnica enote Vič - Rudnik Katja Dejak Gornik ter nadaljevala, da je sestra ocenila, da zdravstveno stanje otroka ni nujno oz. da ne potrebuje takojšnje oskrbe.

Ker otrok nima prebivališča v Mestni občini Ljubljana ali v okolici in ker zdravstveno stanje ni bilo nujno, se je zdravnik, ki ga je obravnaval, odločil, da starše po navodilih, ki so jih dobili, usmeri v dežurno službo v domači kraj. "Starši se s tem niso strinjali, izrazili so nezadovoljstvo, sprva samo verbalno, nato so bili verbalno nasilni. Začeli so vpiti, preklinjati, kričati na zdravnika, pozneje se je to verbalno nasilje stopnjevalo do fizičnega nasilja. Zdravstveni tim se je hotel zaščititi, zato se je zaprl v ambulanto," je še pojasnila Katja Dejak Gornik.

"Starši so nadaljevali fizično nasilje, razbijali po vratih, hoteli vdreti noter in začeli groziti, da bodo zdravnika ubili," je še razložila pediatrinja in dodala, da so starši kričali, razbijali po vratih, poskušali vdreti v ambulanto in grozili, da bodo zdravnika ubili, tik pred prihodom policije (približno 15 minut prej) pa so odšli.

Katja Dejak Gornik je ob tem poudarila, da to ni prvi tak dogodek na pediatrični nujni pomoči v njihovem zdravstvenem domu. Ker se zdravstveni delavci s tem večkrat srečujejo, izobražujejo zaposlene, kako ukrepati, kadar imajo nasilnega svojca. Zdravnika je dogodek tako pretresel, da je zdaj na bolniškem dopustu, zdravnica pa ob tem poudarja, da v ZD-ju Ljubljana ne dopuščajo nasilja in da si želijo, "da jim tisti starši, ki pripeljejo otroka na obravnavo, zaupajo, da zaupajo njihovim odločitvam". "Delamo po pravilih, delamo strokovno in v dobro vseh otrok ter želimo, da starši spoštujejo naše odločitve," je dodala.

Premalo kadra za nujno medicinsko pomoč za vso regijo

Vodja pediatrične nujne medicinske pomoči v ZD-ju Ljubljana Tatjana Grmek Martinjaš je znova spomnila, da pediatrično nujno medicinsko pomoč, v kateri dežurajo zdravniki iz ZD-ja Ljubljana, koncesionarji mestne občine, po dogovoru pa tudi zdravniki iz ZD-ja Medvode, organizira ZD Ljubljana za otroke s stalnim prebivališčem v Ljubljani.

Vseeno pa se na pediatrično nujno medicinsko pomoč ZD-ja Ljubljana obračajo starši iz širše regije, za kar je kadra preprosto premalo. "Pozimi sta včasih zadostovali dve ekipi, zdaj moramo razpisati štiri ekipe," je poudarila. Zato so v ZD-ju Ljubljana okoliškim zdravstvenim domovom večkrat poslali dopis, naj vendarle poskrbijo za obravnavo otrok v nujnih primerih, a še vedno opažajo, da je približno 20 odstotkov pregledanih otrok iz drugih občin.

Ob tem Tatjana Grmek Martinjaš priznava, da je nujna medicinska pomoč organizirana tako, da v manjših krajih dežura kdor koli: "Ljubljana je pravzaprav skorajda edina, ki ima v tako velikem obsegu organizirano skorajda 24-urno pediatrično nujno medicinsko pomoč. Ampak trenutno si s to organizacijo in s tem kadrom pač ne moremo privoščiti tako široke oskrbe."

Predvidevajo, da bo to rešeno, ko bo nekoč vzpostavljen pediatrični urgentni center, v katerem bodo sodelovali tudi pediatri iz okoliških regij oziroma iz širše osrednjeslovenske regije, o čemer se pogovarjajo že 20 let, a za zdaj nimajo še nobenih zagotovil.

V Zdravniški zbornici Slovenije znova opozarjajo, da je vsakršno nasilje nesprejemljivo. Ob dogodku so pretreseni in se zavzemajo za ničelno toleranco do vseh oblik nasilja tako v zdravstvenih ustanovah kot tudi sicer v družbi in medsebojnih stikih. Dodali so, da nasilje v zdravstvu travmatizira in onemogoča oskrbo, kot jo lahko nudijo zdravniki.

Vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja pri zdravniški zbornici Nena Kopčavar Guček je opozorila, da so zdravstveni delavci v zdravstvenih domovih zato, da pomagajo ljudem, ki iščejo pomoč. "Zavedamo se, da po pomoč v zdravstvene ustanove pridejo ljudje, ki so bolni, zaskrbljeni, prestrašeni, obupani, morda v hudih bolečinah ali pa morda še v kakšnih drugih hudih čustvenih stiskah. Vendar nasilje onemogoča takšno oskrbo, kot jo mi lahko nudimo v mirnem okolju," so njene besede navedli v odzivu.

"Če ti nekdo razbija po vratih in grozi s smrtjo, se ti gotovo tresejo roke in vse drugo, kajti tudi zdravniki smo navkljub šolanju samo ljudje," je opisala. Mani, da oskrba, ki jo tak bolnik pričakuje in so jo zdravniki dolžni nuditi vsem drugim bolnikom, "ne more biti niti tako kakovostna niti tako prijazna niti tako strokovna, kot če bi lahko delali v mirnem okolju".

Opozorila je še, da je nasilje vedno negativno za oba udeleženca. "Predpostavka, bom sestro, zdravnika dobro nadrl in bo prijazna, prijazen z mano, ne drži. Nekdo pod takim pritiskom ni sposoben opraviti svojega dela tako, kot ga zna in zmore in kot si pacienti zaslužijo," je še dodala Nena Kopčavar Guček.