Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc po pogajanjih ni skrivala zadovoljstva in je dejala, da so po dolgotrajnih in zahtevnih pogajanj dosegli dogovor, za katerega je prepričan, da je dober. Predvsem je dogovor, tako ministrica, dober za bolnike in tudi za zdravstvene delavce, ki bodo zaradi krajših čakalnih dob in več časa, posvečenega bolnikom, ustrezno nagrajeni z variabilnim delom plače.

Vlada je že pred pogajanji sindikatom predstavila nov predlog variabilnega nagrajevanja s podrobnejšim finančnim načrtom. Ob tem je ministrica dejala, da gre za poseben projekt, ki bo trajal eno leto, z možnostjo podaljšanja. Če se bodo rešitve za nagrajevanje uspešnosti v praksi izkazale, pa bo sistem vgrajen tudi v zakon o upravljanju in vodenju javnozdravstvenih zavodov. Trenutni dogovor naj bi bil vreden 36 milijonov evrov, je v oddaji Odmevi dejala ministrica in ponovila, da bo dogovor znatno vplival na skrajševanje čakalnih vrst, saj bo spodbujal uspešno delo zdravnikov.

Čez pol leta sprememba plač v javnem sektorju
Obe strani sta se dogovorili tudi o nekaterih drugih stavkovnih zahtevah, je izpostavila Kolar Celarčeva. Med drugim o novih plačnih razredih specializantov in glede uvedbe novega delovnega mesta višji zdravnik specializant. Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je po pogajanjih dejal, da bo sedaj vlada dogovore vključila v aneks h kolektivni pogodbi, ki ga bodo podpisali v soboto in s tem stavko zamrznili za šest mesecev.

V aneksu bodo zapisana na novo ovrednotena delovna mesta specializantov, višjih zdravnikov in zobozdravnikov, ki se jim bo pri napredovanju upoštevala specializacija. Za pet plačnih razredov pa bodo napredovali tudi zdravniki brez specializacije. Nagrajeni bodo tudi zdravniki družinske medicine, ki opravljajo nekatere storitve, ki jih drugi zdravniki ne. Kuštrin je ob tem dejal, da so pri sindikatu veseli tudi, da jim je končno uspelo doseči priznanje normativov iz modre knjige.

V sporazumu pa bodo, kot je poudaril, opredelili tako vladni projekt variabilnega nagrajevanja kot obvezo vlade, da bo v roku šestih mesecev državnemu zboru poslala spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Kuštrin je v Odmevih dejal, da so s temi pogajanji zaprli stavkovne zahteve, ki se ne nanašajo na spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Zato je stavka zgolj zamrznjena za pol leta.

Kuštrin je sicer že pred pogajanji dejal, da je sistem pravilno zastavljen, s poudarkom na kakovosti dela, zlasti na primarni ravni, da bodo lahko bolnike temeljiteje obravnavali in bo zato manj napotovanj.

Med stavko bi obravnavali le nujne primere
Če vlada ne bi dosegla dogovora s Fidesom, bi zdravniki v ponedeljek vnovič stavkali. Stavko so nameravali stopnjevati tako, da bi prvi teden v marcu stavkali le en dan, in sicer v ponedeljek, v drugem tednu marca pa so nameravali stavkati v četrtek in petek, nato pa vsak nadaljnji teden stopnjevati izvajanje stavke do polnega tedna.

Zdravniki bi med stavko opravljali le tiste storitve, ki so jih po zakonu dolžni, torej obravnavo vseh nujnih primerov, mladoletnih, starejših od 65 let, bolnikov z rakom in nosečnic.

Odpoved posegov le v celjski bolnišnici
Glede na negotov izid pogajanj so se v nekaterih bolnišnicah že pripravljali na odpoved nenujnih posegov za ponedeljek, o čemer bi pravočasno obvestili tudi bolnike. Z zamrznitvijo stavke bo delo sicer potekalo nemoteno, razen v celjski bolnišnici, kjer so za ponedeljek že pred koncem pogajanj odpovedali vse nenujne posege.