Sladkorna bolezen je kronično stanje, pri katerem trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina oziroma pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito porabiti. To pomeni, da glukoza težje pride do celic, kar pa ovira njihovo normalno delovanje.

Diabetolog Aleš Skvarča iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je na okrogli mizi Zveze društev diabetikov Slovenije v sredo povedal, da je treba ločiti med sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2. Sladkorna bolezen tipa 1 se večinoma pojavi v zgodnjem otroštvu in pripelje do popolne odpovedi izločanja inzulina iz trebušne slinavke ter pomeni dosmrtno inzulinsko zdravljenje. "Sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima 90 odstotkov bolnikov, pa je bistveno drugačna. Pri njej je inzulina v prvih letih celo preveč, ker poskuša nadomeščati največkrat zvečano inzulinsko rezistenco," je povedal.

Sorodna novica Sladkorna bolezen zdravstveno blagajno letno stane okoli 170 milijonov evrov

Po njegovih besedah imajo pri tej bolniki bistveno več prostora za nefarmakološke ukrepe in izkoriščanje lastnega inzulina. Opozoril je, da vrednost sladkorja vpliva na počutje bolnikov v vsakem trenutku. Hiperglikemija, torej visoka vrednost sladkorja v krvi, lahko povzroči povečano žejo, pogosto odvajanje vode, slabšo koncentracijo ali nezmožnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Prav tako lahko hipoglikemija, nizka vrednost sladkorja, za nekaj časa človeka paralizira.

Pomembni so tudi kronični zapleti sladkorne bolezni, ki se razvijajo leta in povzročajo težave na očesnem ozadju, ledvicah, živčevju in srčno-žilnem sistemu. Opozoril je še, da je treba s prepoznavanjem sladkorne bolezni in njenih zapletov začeti zelo zgodaj. Skupaj z drugimi strokovnjaki je Skvarča sicer poudaril, da je obvladovanje sladkorne bolezni odgovornost bolnika. K ugodnemu poteku bolezni namreč največ pripomorejo stalno spremljanje vrednosti sladkorja v krvi, zadostno gibanje, uravnotežena prehrana in skrb za primerno telesno maso.

V nekaterih državah ima sladkorno bolezen več kot četrtina prebivalstva

Nedavna študija o razširjenosti sladkorne bolezni, objavljena v britanski znanstveni reviji Lancet, je pokazala, da je v letu 2022 večina od 828 milijonov sladkornih bolnikov po svetu živela v zgolj štirih državah – 212 milijonov v Indiji, 148 milijonov na Kitajskem, 42 milijonov v ZDA in 36 milijonov v Pakistanu. Skupno število sladkornih bolnikov se je glede na izsledke raziskave v zadnjih 30 letih podvojilo.

Študija, pri kateri je poleg znanstvene skupine za raziskovanje dejavnikov tveganja nenalezljivih bolezni (NCD-RisC) sodelovala tudi Svetovna zdravstvena organizacija, je razkrila tudi, da ima v nekaterih državah na pacifiških otokih, v Karibih, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki sladkorno bolezen več kot četrtina prebivalstva. Med zahodnimi državami so po deležu sladkornih bolnikov izstopale ZDA z 12,5 odstotka in Združeno kraljestvo z 8,8 odstotka sladkornih bolnikov med prebivalstvom.

Število sladkornih bolnikov narašča tudi v Sloveniji

V Sloveniji je po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v letu 2023 živelo 149.160 oseb z znano sladkorno boleznijo, kar je 3920 več kot v letu 2022 in 7318 več kot v letu 2021. Z zdravili se je zaradi sladkorne bolezni lani zdravilo 126.786 oseb, med njimi več moških kot žensk.

NIJZ oceno sladkornih bolnikov postavlja glede na število ljudi, ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze. Zanje domnevajo, da jih jemljejo zaradi sladkorne bolezni, razen v primerih, ko prejemajo zdravila iz skupin, ki se uporabljajo tudi za druge bolezni. Za oceno števila vseh oseb s sladkorno boleznijo na podlagi števila ljudi, ki prejemajo zdravila, pa predpostavljajo, da se 15 odstotkov ljudi zdravi nefarmakološko.

Sorodna novica Agencija za zdravila opozarja na nezakonito prodajo zdravil za diabetes in hujšanje

Na NIJZ-ju v najnovejši publikaciji o obvladovanju sladkorne bolezni ocenjujejo, da se je v letu 2023 v Sloveniji zaradi sladkorne bolezni zdravilo 3332 oseb oziroma 2,6 odstotka več kot v letu 2022 in 34.328 oseb oziroma 37,1 odstotka več kot v letu 2010. Med prejemniki je 69.143 (54,5 odstotka) moških in 57.643 (45,5 odstotka) žensk.

Največ moških je zdravila prejemalo v starosti od 60 do 69 let, in sicer 22.558. Največ žensk pa je zdravila prejemalo v starosti od 70 do 79 let, in sicer 17.586. Med prebivalci Slovenije, starimi od 20 do 79 let, je 6,1 odstotka takšnih, ki so leta 2022 prejeli zdravila za zniževanje glukoze, razlikuje pa se delež med posameznimi regijami. Največ oseb z vsaj eno izdajo zdravila je v Zasavski regiji, 7,6 odstotka, najmanj pa v Goriški regiji, 5,1 odstotka.

Zaradi sladkorne bolezni kot osnovnega vzroka smrti je lani umrlo 317 oseb, v letu 2022 304, v letu 2021 pa 476 oseb. Standardizirana stopnja umrljivosti v Sloveniji zaradi sladkorne bolezni kot osnovnega vzroka smrti je 13,6, še navajajo v publikaciji NIJZ-ja.

Ob svetovnem dnevu na voljo tudi brezplačne meritve sladkorja v krvi

Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki od leta 1991 poteka 14. novembra, tudi v Sloveniji potekajo akcije ozaveščanja. Tema svetovnega dneva za obdobje 2024–2026 je sladkorna bolezen in dobro počutje, osredotočali pa se bodo na fizično in duševno dobro počutje in družbeno blagostanje, so zapisali v Zvezi društev diabetikov Slovenije. V naslednjih treh letih bodo tako ob svetovnem dnevu ozaveščali o pomenu telesne dejavnosti in zdrave prehrane za zmanjšanje tveganja za sladkorno bolezen tipa 2 ter obvladovanje vseh vrst sladkorne bolezni in z njo povezanih zapletov.

Ozaveščali bodo tudi o izzivih, stresu in anksioznosti, ki jih lahko prinese življenje s sladkorno boleznijo, in poudarjali pomen obravnave vidikov duševnega zdravja kot dela načrta vodenja in zdravljenja sladkorne bolezni. Ob tem bodo opozarjali na ovire, ki osebam s sladkorno boleznijo preprečujejo zdravo in izpolnjujoče življenje z boleznijo, so zapisali na spletni strani Zveze društev diabetikov Slovenije.

V nekaterih slovenskih mestih je ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni mogoče opravljati brezplačne meritve sladkorja v krvi. V Ljubljani bo Zavod Diabetes v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana o bolezni ozaveščal med 12. in 14. uro na Prešernovem trgu. V zavodu so skupaj z ministrstvom za zdravje razvili spletni test o diabetesu, ki je v pomoč pri zgodnjem diagnosticiranju sladkorne bolezni. Opozarjajo, da je sladkorna bolezen tipa 2 hitro napredujoča bolezen, ki sčasoma okvari mnoge tarčne organe in se pogosto konča s srčnim infarktom ali možgansko kapjo.